Zanek predstavlja izsek iz obseznejsega prostorsko-socioloskega raziskovanja sprememb v univerzit... more Zanek predstavlja izsek iz obseznejsega prostorsko-socioloskega raziskovanja sprememb v univerzitetnih sredisCih. Se pose be} se osredotoca na sedan} a locenost ter na moznosti povezovanja in medsebojnega vplivanja bivalnega in ucnega okolja. Konceptualna (vsebinska), kadrovskoorganizacijska in prostorska locenost hkrati pogojujejo doloceno osiromasenje in intelektualno praznino, ki jo avtor-na podlagi vee kot 40 nestandardiziranih intervjujev in analize dokumentov-razkriva v studentskih domovih v Ljubljani in na Obali. To praznino zapolnjuje hedonizem in jo spremlja nizka motiviranost za profesionalno-karierne in sirfe druzbene cilje. Zato avtor poizkusa pritegniti izkusnje o inovativnih resitvah iz drugih drzav-Velike Britanije, Nemcije in ZDA. Se zlastije obetavno uvajanje 'bivalno-ucnih skupnosti' na stevilnih ameriskih univerzah. Stem se hkrati nakazujejo usmeritve za projektiranje in graditev objektov, ki smo jih doslej oznacevali kot studentske domove. Kljucne besede: univerza, bivalno in ucno okolje, bivalno-ucne skupnosti, studentski domovi, studentske subkulture, hedonizem Prispevek se opira na izsledke obseznejse raziskave o spremembah v vsakdanjem bivalnem in zivljenjskem okolju v casu, ko vstopamo v druzbo znanja. Se posebej se osredotoca na spremembe v univerzitetnem okolju glede na bivanje in dejavnost studentov. 0 SPROSCANJU PROSTORSKE IN CASOVNE VEZANOSTI UNIVERZITETNEGA IZOBRAZEVANJA Kot razvojna usmeritev se pri nas vsaj deklarativno pouda1ja, da sije treba s spodbujanjem ustva1jalnosti ins prizadevanji za inovativnost zagotoviti prezivetje v vse bolj tekmovalnem svetu. v praksi pa razkrivamo stevilna odstopanja od tega. Druzboslovna Iiteratura sicer ze dalj casa, se posebej pa v zvezi s pospeseno informatizacijo in globalizacijo, nakazuje temeljne paradigmatske spremembe. Ucenje oziroma izobrazevanje se pojavlja kot sestavina nove vizije zivljenjskega okolja. Znani so ze pozivi, da je treba ucenje v informacijski dobi dosti sirse pojmovati in ga niti vsebinsko niti prostorsko niti casovno ne zamejevati na tisto, ki se dogaja v predavalnicah, ucilnicah, na fakultetah, univerzah ipd. Institucional
Zanek predstavlja izsek iz obseznejsega prostorsko-socioloskega raziskovanja sprememb v univerzit... more Zanek predstavlja izsek iz obseznejsega prostorsko-socioloskega raziskovanja sprememb v univerzitetnih sredisCih. Se pose be} se osredotoca na sedan} a locenost ter na moznosti povezovanja in medsebojnega vplivanja bivalnega in ucnega okolja. Konceptualna (vsebinska), kadrovskoorganizacijska in prostorska locenost hkrati pogojujejo doloceno osiromasenje in intelektualno praznino, ki jo avtor-na podlagi vee kot 40 nestandardiziranih intervjujev in analize dokumentov-razkriva v studentskih domovih v Ljubljani in na Obali. To praznino zapolnjuje hedonizem in jo spremlja nizka motiviranost za profesionalno-karierne in sirfe druzbene cilje. Zato avtor poizkusa pritegniti izkusnje o inovativnih resitvah iz drugih drzav-Velike Britanije, Nemcije in ZDA. Se zlastije obetavno uvajanje 'bivalno-ucnih skupnosti' na stevilnih ameriskih univerzah. Stem se hkrati nakazujejo usmeritve za projektiranje in graditev objektov, ki smo jih doslej oznacevali kot studentske domove. Kljucne besede: univerza, bivalno in ucno okolje, bivalno-ucne skupnosti, studentski domovi, studentske subkulture, hedonizem Prispevek se opira na izsledke obseznejse raziskave o spremembah v vsakdanjem bivalnem in zivljenjskem okolju v casu, ko vstopamo v druzbo znanja. Se posebej se osredotoca na spremembe v univerzitetnem okolju glede na bivanje in dejavnost studentov. 0 SPROSCANJU PROSTORSKE IN CASOVNE VEZANOSTI UNIVERZITETNEGA IZOBRAZEVANJA Kot razvojna usmeritev se pri nas vsaj deklarativno pouda1ja, da sije treba s spodbujanjem ustva1jalnosti ins prizadevanji za inovativnost zagotoviti prezivetje v vse bolj tekmovalnem svetu. v praksi pa razkrivamo stevilna odstopanja od tega. Druzboslovna Iiteratura sicer ze dalj casa, se posebej pa v zvezi s pospeseno informatizacijo in globalizacijo, nakazuje temeljne paradigmatske spremembe. Ucenje oziroma izobrazevanje se pojavlja kot sestavina nove vizije zivljenjskega okolja. Znani so ze pozivi, da je treba ucenje v informacijski dobi dosti sirse pojmovati in ga niti vsebinsko niti prostorsko niti casovno ne zamejevati na tisto, ki se dogaja v predavalnicah, ucilnicah, na fakultetah, univerzah ipd. Institucional
Zanek predstavlja izsek iz obseznejsega prostorsko-socioloskega raziskovanja sprememb v univerzit... more Zanek predstavlja izsek iz obseznejsega prostorsko-socioloskega raziskovanja sprememb v univerzitetnih sredisCih. Se pose be} se osredotoca na sedan} a locenost ter na moznosti povezovanja in medsebojnega vplivanja bivalnega in ucnega okolja. Konceptualna (vsebinska), kadrovskoorganizacijska in prostorska locenost hkrati pogojujejo doloceno osiromasenje in intelektualno praznino, ki jo avtor-na podlagi vee kot 40 nestandardiziranih intervjujev in analize dokumentov-razkriva v studentskih domovih v Ljubljani in na Obali. To praznino zapolnjuje hedonizem in jo spremlja nizka motiviranost za profesionalno-karierne in sirfe druzbene cilje. Zato avtor poizkusa pritegniti izkusnje o inovativnih resitvah iz drugih drzav-Velike Britanije, Nemcije in ZDA. Se zlastije obetavno uvajanje 'bivalno-ucnih skupnosti' na stevilnih ameriskih univerzah. Stem se hkrati nakazujejo usmeritve za projektiranje in graditev objektov, ki smo jih doslej oznacevali kot studentske domove. Kljucne besede: univerza, bivalno in ucno okolje, bivalno-ucne skupnosti, studentski domovi, studentske subkulture, hedonizem Prispevek se opira na izsledke obseznejse raziskave o spremembah v vsakdanjem bivalnem in zivljenjskem okolju v casu, ko vstopamo v druzbo znanja. Se posebej se osredotoca na spremembe v univerzitetnem okolju glede na bivanje in dejavnost studentov. 0 SPROSCANJU PROSTORSKE IN CASOVNE VEZANOSTI UNIVERZITETNEGA IZOBRAZEVANJA Kot razvojna usmeritev se pri nas vsaj deklarativno pouda1ja, da sije treba s spodbujanjem ustva1jalnosti ins prizadevanji za inovativnost zagotoviti prezivetje v vse bolj tekmovalnem svetu. v praksi pa razkrivamo stevilna odstopanja od tega. Druzboslovna Iiteratura sicer ze dalj casa, se posebej pa v zvezi s pospeseno informatizacijo in globalizacijo, nakazuje temeljne paradigmatske spremembe. Ucenje oziroma izobrazevanje se pojavlja kot sestavina nove vizije zivljenjskega okolja. Znani so ze pozivi, da je treba ucenje v informacijski dobi dosti sirse pojmovati in ga niti vsebinsko niti prostorsko niti casovno ne zamejevati na tisto, ki se dogaja v predavalnicah, ucilnicah, na fakultetah, univerzah ipd. Institucional
Zanek predstavlja izsek iz obseznejsega prostorsko-socioloskega raziskovanja sprememb v univerzit... more Zanek predstavlja izsek iz obseznejsega prostorsko-socioloskega raziskovanja sprememb v univerzitetnih sredisCih. Se pose be} se osredotoca na sedan} a locenost ter na moznosti povezovanja in medsebojnega vplivanja bivalnega in ucnega okolja. Konceptualna (vsebinska), kadrovskoorganizacijska in prostorska locenost hkrati pogojujejo doloceno osiromasenje in intelektualno praznino, ki jo avtor-na podlagi vee kot 40 nestandardiziranih intervjujev in analize dokumentov-razkriva v studentskih domovih v Ljubljani in na Obali. To praznino zapolnjuje hedonizem in jo spremlja nizka motiviranost za profesionalno-karierne in sirfe druzbene cilje. Zato avtor poizkusa pritegniti izkusnje o inovativnih resitvah iz drugih drzav-Velike Britanije, Nemcije in ZDA. Se zlastije obetavno uvajanje 'bivalno-ucnih skupnosti' na stevilnih ameriskih univerzah. Stem se hkrati nakazujejo usmeritve za projektiranje in graditev objektov, ki smo jih doslej oznacevali kot studentske domove. Kljucne besede: univerza, bivalno in ucno okolje, bivalno-ucne skupnosti, studentski domovi, studentske subkulture, hedonizem Prispevek se opira na izsledke obseznejse raziskave o spremembah v vsakdanjem bivalnem in zivljenjskem okolju v casu, ko vstopamo v druzbo znanja. Se posebej se osredotoca na spremembe v univerzitetnem okolju glede na bivanje in dejavnost studentov. 0 SPROSCANJU PROSTORSKE IN CASOVNE VEZANOSTI UNIVERZITETNEGA IZOBRAZEVANJA Kot razvojna usmeritev se pri nas vsaj deklarativno pouda1ja, da sije treba s spodbujanjem ustva1jalnosti ins prizadevanji za inovativnost zagotoviti prezivetje v vse bolj tekmovalnem svetu. v praksi pa razkrivamo stevilna odstopanja od tega. Druzboslovna Iiteratura sicer ze dalj casa, se posebej pa v zvezi s pospeseno informatizacijo in globalizacijo, nakazuje temeljne paradigmatske spremembe. Ucenje oziroma izobrazevanje se pojavlja kot sestavina nove vizije zivljenjskega okolja. Znani so ze pozivi, da je treba ucenje v informacijski dobi dosti sirse pojmovati in ga niti vsebinsko niti prostorsko niti casovno ne zamejevati na tisto, ki se dogaja v predavalnicah, ucilnicah, na fakultetah, univerzah ipd. Institucional
Uploads
Papers by Ana Batić