Nova prešerniana

Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 241 UDK 821.163.6.09Prešeren F.:09 Miran Hladnik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani [email protected] Luka Zibelnik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani [email protected] Jana Kolar Morana RTD d. o. o., Ivančna Gorica [email protected] Aleksander Bjelčevič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani [email protected] NOVA PREŠERNIANA V prešernoslovsko evidenco sta prišli dve novi varianti Prešernovih rokopisov pesmi Dohtar in Slovo od mladosti. Poročamo, kako je do najdbe prišlo, opišemo rokopisa, predstavimo vse poznane variante obeh pesmi v preslikavi in v vzporednem diplomatskem prepisu. Z bližnjo infrardečo spektroskopijo papirja izključujemo možnost novodobne ponaredbe rokopisov. Prispevek sklepa verzološka analiza. Ključne besede: prešernoslovje, rokopisne variante, diplomatski prepis, datacija, bližnja infrardeča spektroskopija, verzologija Prešernology recently documented two new manuscript versions of Prešeren's poems Dohtar and Slovo od mladosti. The authors describe their discovery and appearance, and present facsimiles of all known versions of the poems and their parallel diplomatic transcription. Near-infrared spectroscopy of paper excluded the possibility of falsification. The paper concludes with the analysis of Prešeren’s prosody. Keywords: Prešernology, manuscript variants, diplomatic edition, spectrometric dating, near-infrared spectroscopy, prosody 0 Opis dokumentov Rokopisa sta zelo dobro ohranjena, videti pa je, da je moralo biti Slovo od mladosti bolj izpostavljeno svetlobi kot Dohtar, saj je črnilo bolj obledelo, ali pa je to zaradi starosti papirja. List s Slovesom od mladosti po višini meri 20,4 cm, širok pa je 25,3 cm. List je prepognjen, tako da dá štiri strani širine 12,6 cm. Popisane so tri strani. Papir je zelo tenek, črnilo je na več mestih premočilo na drugo stran. List je bil v preteklosti prepognjen največkrat na polovico, nekajkrat pa tudi na četrtino, kar se dobro vidi tudi na preslikavah. Na pregibih je kakovost papirja in črnila malo slabša, vendar ni videti, da bi se trgal, le na srednjem prepogibu in ob straneh je nekaj manjših pretrganin. Na 1 Avtorstvo poglavij: Opis dokumentov (Luka Zibelnik in Miran Hladnik), Odkritje (Luka Zibelnik), NIR spektroskopija (Jana Kolar), Pisava, Fotografije variant, Primerjava variant v diplomatskem prepisu (Miran Hladnik), Verzološka analiza Slovesa od mladosti (Aleksander Bjelčevič). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober 242 desnem robu prve strani je rjav madež, ki je premočil na drugo stran. Še en madež je na zgornjem desnem robu druge strani, ki je premočil na zadnjo, nepopisano stran. V levem zgornjem kotu je proti svetlobi videti, kot da bi bil papir opremljen z vodnim žigom, vendar znamenja, ki spominja na zgornji del velike pisane črke P, v seznamih vodnih žigov tega obdobja ni bilo mogoče najti.2 Slika 1: Domnevni vodni žig na listu s Slovesom od mladosti. Dohtar je napisan na obeh straneh lista, ki v višino meri 21,8 cm, v širino pa 13,9 cm. Papir je malo debelejši, zato črnilo ni premočilo. List je bil nekoč prepognjen po sredini, nekaj časa pa tudi na četrtine. Na sredinskem pregibu je črnilo ohranjeno veliko slabše, papir se tam utegne strgati. Na obeh straneh je nekaj rjavkastih pik, ki pa niso premočile na drugo stran. Črnilo je temnejše od prejšnjega in lepo ohranjeno. 1 Pisava Kako lahko trdimo, da gre za Prešernovo pisavo? Prepoznali smo jo pač, tako kot prepoznavamo obraze, zvoke in druge reči in kakor je prešernoslovje prepoznavalo njegove rokopise do zdaj. Prešernoslovje ne premore forenzičnih potrdil avtentičnosti Prešernovih rokopisov. Prepoznavali so jih brez posebnega grafološkega znanja. Nekaj več besed je Prešernovi pisavi namenil Tomo Zupan: Prešerinov rokopis »Romarska« [...] je pisan še veliko značilneje, nego njegova »Peſem od sidanja zerkve na ˛Shmarni gori«. Pesnik Prešerin je namreč od leta do leta vsaj po malem izpreminjal svojo pisavo. »Peſem od sidanja zerkve na ˛Shmarni gori« ima vse bolj na rtasto zasnovane poteze črk; a »Romarska« pa je spisana s tako prijetno zaokrogljenimi pismeni, da spada menda v ono dobo, ko je Prešerin pisal v najprikupljivejih oblikah. Sploh je pesnik imel tako lepo roko in tako bralno risane črke in to ves čas — od svojih dijaških let naprej do smrti — da mu v tem pogledu ne vem staviti na stran nobenega pesnika-tekmeca v nobenem jeziku. (1906: 28) 2 Marijanu Rupertu iz Rokopisnega oddelka NUK hvala za trud. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana 243 Vprašanje, ali gre za Prešernov rokopis ali tuji prepis Prešernove pesmi, je sicer pomembnejše za zbiralce kot za literarno zgodovino, ki jo najdba zanima v prvi vrsti kot dokument pesnikovega ustvarjalnega procesa. Če bi vedeli, da je rokopis samo popravljal, bi bil enako avtentičen, kot če bi šlo za avtograf, tj. lastnoročni rokopis. Potrebo po forenzični ekspertizi Prešernove pisave je izrazil Alfonz Gspan: Če nam tudi jezikovni in slogovni prijemi odpovedo, kakor npr. v tem primeru [mišljen je prevod pesmi Venetianer Trias], bi nas morebiti približala resnici še znanstvena analiza pisave, če bi nam veščak na osnovi razmeroma obilnega gradiva hotel izdelati grafološki ključ za Prešernove avtografe. (1951: 31) Podobno tudi Zorec (1987: 27): »Zelo zanimiva bi utegnila biti resna grafološka analiza Prešernove pisave!« S Prešernovo pisavo se je ukvarjal Trstenjak (1992), vendar njegova objava v dnevnem tisku ni bila deležna znanstvenega preverjanja. Gspanova pripomba o potrebi sistematične raziskave Prešernove pisave z grafološkimi oz. besedilnoforenzičnimi znanji, ki so danes na voljo, ohranja svojo veljavnost in z dostopnostjo rokopisov na spletu sploh šele postaja mogoča. Pisava v novih dveh rokopisih je različna, kar pa ni čudno, saj je med njima okrog 15 let razlike: Slovo od mladosti je še v bohoričici, Dohtar pa že v gajici. Pri atribuciji rokopisov je treba upoštevati tudi pravopis (videz rokopisov v gajici se razlikuje od videza tistih v bohoričici), jezik in izbiro pisave: Prešernova nemška besedila, posebej tista v gotici, so videti drugačna od slovenskih. K spremembi pisave je prispeval tudi namen: rokopisi, namenjeni za darilo, so oblikovani skrbneje in pisava je na nekaterih mestih ornamentirana. Pisava novega ameriškega rokopisa Slovesa od mladosti je podobna poznanemu ohranjenemu rokopisu (NUK Ms 470). Rokopisa sta si časovno blizu, a je, kot sklepamo iz sprememb v clevelandskem rokopisu, ki so se uveljavile v natisu v Krajnski čbelici (naprej KČb), clevelandski rokopis nekaj mlajši. Če so si prešernoslovci edini, da gre pri Ms 470 »prav gotovo« za enega najstarejših Prešernovih izvirnih rokopisov (Grafenauer 1903; Kos 1965: 299) oz. da je »brez dvojbe Prešernov« (Žigon 1903: 123), potem enako velja tudi za novo najdbo. Novi rokopis je pri d-jih mestoma manj ornamentiran, pri e-jih, ki zaključujejo verze, pa nekoliko bolj ornamentiran od Ms 470. Rokopisa sta si podobna tudi v avtorjevem podpisu, ki ima v obeh primerih dodano ornamentirano krajšavo MP (manu proprio). Novi rokopis Dohtarja je napravljen z drugo tinto, vendar z isto roko kot oba cenzurna rokopisa iz leta 1846. Popravki v njem govorijo, da je nastal nekoliko pred cenzurnima rokopisoma. Če sta cenzurna rokopisa nedvomno Prešernova, potem je Prešernov tudi rokopis clevelandskega Dohtarja. Brez natančnejše grafološke ekspertize3 lahko torej sklenemo, da gre v obeh primerih za Prešernovo pisavo. 3 Grafologija se ukvarja večinoma s sklepanjem na psihološki profil pisca iz pisave. Ker nima statusa zanesljive znanstvene discipline, ni primerna za določanje avtorstva rokopisov. Temu namenu služijo forenzične preiskave dokumentov za juridične potrebe (Questioned document examination, Wikipedia, the Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 244 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober Dvome je sprva vzbujal dvojni, različni način zapisovanja male črke d celo v isti v 8. verzu), vendar je podobna dvojnost značilna besedi Dohtarja (dedino tudi za oba recenzijska rokopisa, čeprav ne na istih mestih. Tudi črka j je zapisana na dva načina (jezični v 1. verzu in moja v 4. verzu Dohtarja).4 Posamezne črke so v rokopisu Dohtarja v povprečju bolj povezane v besede kot pri cenzurnih rokopisih, vendar se v zapisu posamezne besede enako razlikujeta med seboj tudi nedvomno Prešernova cenzurna rokopisa, ki sta iz istega časa in za isto priložost, npr. pri besedi : . V splošnem je novi rokopis Dohtarja bolj pravdo v 4. verzu izpisan (ornamentiran) z velikopoteznimi zaključki črk (npr. j v besedi prezgodaj v 19. verzu, kjer sta z lokom povezani črki d in j; tudi MP pri podpisu na koncu), kar govori morda o tem, da je bil prepis napravljen za darilo,5 medtem ko je pri cenzurnih rokopisih očitno, da se je pisec trudil črke v besedah ločevati, da bi zmanjšal možnost stavčevega napačnega branja. Dosedanjih datacij nastanka pesmi clevelandska rokopisa ne problematizirata. Njuno datacijo pa lajša Prešernova uporaba pravopisa, ki se je spremenil v tem času: Slovo od mladosti je še v bohoričici, Dohtar pa v gajici. Stališča o tem, kdaj je Prešeren opustil bohoričico, se sicer razlikujejo (»nekako pod konec 1844« (Gspan 1950: 47); »[V]emo, da se je Prešeren za stalno oprijel novega češko-ilirskega črkopisa po 19. jan. in pred 16. aprilom 1845« (Žigon 1922), »16. januar 1845, ko se je pesnik v Novicah poprijel novega črkopisa« (Kidrič 1846)), vendar ne bistveno. Rokopis Slovesa od mladosti ne more biti mlajši od te ločnice, rokopis Dohtarja pa ne starejši od nje. Anton Slodnjak (1952: 233) je datiral nastanek pesmi Slovo od mladosti med 3. decembrom 1829 in 8. januarjem 1830, ko je šel rokopis v cenzuro, Joka Žigon (1955) pa nekaj prej: »pred 5. decembrom 1829, da, mislim tudi pred 1. oktobrom 1829. Potem pa moramo nazaj do neke nove, za Prešerna pomembne letnice – mejnika, ante quem non in post quem, do 1828, ko je dopolnil osemindvajseto leto. 28 pa je štirikrat 7, torej mnogokratnik števila, ki ima v ljudskem verovanju in tradiciji neki magični pomen.« Žigonova argumentacija ni prepričljiva. Rokopis pesmi je vsekakor nastal pred 8. januarjem 1830. Pesem Dohtar je po Slodnjakovih pojasnilih (1946: 89–91, 1952: 212–13) nastala free encyclopedia). 4 Tudi v novem rokopisu Slovesa od mladosti je j pisan na dva načina, gl. mojih v 1. verzu in sjalo v 5. verzu. 5 Da je Prešeren svojo poezijo dojemal tudi kot predmet za darilno izmenjavo oziroma plačilo, priča rokopisno posvetilo v izvod Krsta pri Savici, ki ga je podaril gostilničarju Frančišku Smuku z Vira pri Domžalah: »Naj štejejo vsi drugi d’nar, / za vino pev’c da pesem v dar.« Wikivir. »Prešeren [je imel] [...] to čudno in lepo navado, da je svoje pesmi, tudi take, ki so bile že tiskane, lično in krasno prepisaval ter svojim dobrim prijateljem in ljubljenim ženskam dajal v prijazen spomin. Tacih rokopisov je bil poln Kranj. Mnogo so jih potrgali in ugonobili otroci in nevedni ljudje. A marsikaj se je ohranilo, morebiti tudi marsikaj tega, kar bi naj izgorelo na kresu. Vsaka najdena vrstica bi nam bila sveta.« (Levec 1879: 68; Zorec 1987: 86, 87) Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana 245 v vedrem pesnikovem razpoloženju v drugi polovici 1831. leta, torej leto in pol za Slovesom. Boris Paternu noče biti tako natančen in jo umešča med leti 1829 in 1831; pesem zaključuje zgodnje obdobje Prešernovega pesništva (1994: 44). Namenil jo je objavi v 3. zvezku KČb 1832, vendar sta mu jo Čop in Kastelic črtala. Prešeren, ki se je tedaj v Celovcu pripravljal na odvetniški izpit, se je s tem v pismu Čopu strinjal, češ da je preotročja za njegova leta in socialni položaj.6 Ker jo je potem vendarle objavil v 4. zvezku KČb, ki nosi letnico 1833, izšla pa je 2. julija 1834 (Žigon 1914: 30), je mogoče domnevati, da je bila njegova izjava ironična. Slodnjak se ne strinja s prešernoslovci, ki zaradi omembe šestnajstletne deklice trdijo, da je bila pesem namenjena Juliji Primic. Clevelandski rokopis Dohtarja je prvi Prešernov zapis te pesmi v gajici in je, tako sklepamo po popravkih, nastal pred cenzurnima rokopisoma za Poezije, ki ju je odposlal 14. maja 1846, in po 12. decembru 1843, ko je v pismu Stanku Vrazu prvič izrazil namero za izdajo Poezij. (Kos 1965: 219) 2 Odkritje Družina Favetti, ki je podarila rokopis Slovenskemu muzeju in arhivom, je pred drugo svetovno vojno živela v Škriljah pri Ajdovščini. Od tam so se izselili zaradi vse večjega pritiska italijanskih fašistov, ki so očeta zaradi slovenske narodne zavednosti zaprli in v zaporu mučili. Pred tem je delal kot nadzornik pri gradnji hubeljskega vodovoda v Ajdovščini. Prebegnili so v Ljubljano, kjer so začeli znova. Oče donatorja Evgen Favetti se je izšolal na Trgovski šoli v Ljubljani in postal uslužbenec v knjigarni. Zaposlen je bil pri antikvarju in zbiralcu Janezu Dolžanu, ki je svojega pomočnika zelo cenil. Okoli leta 1937, ko je Dolžan odprl svojo knjigarno z antikvariatom, filatelijo, numizmatiko in umetninami na Stritarjevi ulici 4, je Favettiju podaril te rokopise. Janez Dolžan (1910–1984) je bil do 1931 praktikant v Jugoslovanski knjigarni, do 1937 je pod Finžgarjem vodil Novo založbo, ki je poznana po izdaji izdaji Cankarjevih Zbranih spisov, 1948−1972 pa je zasnoval prodajno mrežo Mladinske knjige. Čemu se je knjigarnar odločil za tak dar, ni znano, Evgen Favetti ml. pa domneva, da so bili rokopisi bodisi namesto plačila njegovemu očetu bodisi so bili darilo očetu ob sinovem rojstvu, tj. rojstvu Evgena Favettija ml., roj. 15. nov. 1935. Od leta 1937 vse do leta 1945 so bili rokopisi v Ljubljani na Mestnem trgu 7, kjer so živeli Favettijevi. Med vojno se je moral oče darovalca skrivati pred Italijani, ko pa je leta 1943 prišlo do kapitulacije, se je zaposlil kot prevajalec za jugoslovansko kraljevo gardo. 1945 se je zato umaknil iz Ljubljane in konec vojne dočakal v Trstu. Žena Lidija, njegova mati, se je po koncu vojne s partizansko dovolilnico, ki je dovoljevala prevoz imetja s tovornim vozilom, vrnila k družini v Škrilje pri Ajdovščini. Tam so Favettijevi (oče, mati in trije otroci) živeli do leta 1948, ko so italijanske oblasti odredile, da morajo 6 »Daß ihr die Romanze od Dohtarja unterdrückt habet, ist mir recht, denn es schickt sich doch nicht für einen Poeten von meinen Jahren, so kindisches Zeug den Leuten aufzutischen.« (Pismo Čopu 29.–31. marca 1832; Wikivir) Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 246 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober vsi nedržavljani živeti v begunskih taboriščih. Z dodatno dovolilnico je družina odšla v taborišče Bagnoli pri Neaplju. Pred odhodom v begunsko taborišče so Favettijevi morali prodati vse, kar so pripeljali iz Ljubljane, Prešernova rokopisa pa je oče obdržal. Od tam so jih poslali v Senegal, kasneje v begunsko taborišče Jesi pri Anconi in nato znova v Senegal. Od tam so bili spomladi leta 1949 spet preseljeni v Bagnoli, kjer so ostali do leta 1950. Po vlogi za argentinski vizum, ki so ga dobili istega leta, so ZDA odprle svoje meje in odločili so se oditi raje tja. Ko so pridobili ustrezne dokumente, so z vlakom odpotovali v Bremerhaven v Nemčiji, od tam pa z ladjo USS General A. W. Greely zaradi začetka korejske vojne najprej v New Orleans, nato pa v New York, kamor so prispeli 20. junija 1950. Nastanili so se pri sponzorju v Champaignu v državi Illinois, kasneje pa dom našli pri naslednjem sponzorju v isti zvezni državi v mestu Peoria. Po nekaj mesecih življenja na kmetiji so se preselili v Ohio v bližini Clevelanda, kjer je oče našel delo v tovarni Z&W. Oče je tu živel do smrti leta 2000. Pred tem je sinu izročil rokopise, da razpolaga z njimi po svoji želji. Rokopisov sicer ni kazal nikomur razen ožji družini. 12. aprila 2016 je s spletno pošto na slovenski konzulat v Clevelandu prispelo sporočilo Evgena Favettija, da poseduje dva Prešernova in en Gregorčičev rokopis ter da jih je pripravljen prodati ali darovati slovenskemu muzeju (Slovenian Museum & Archives) v Clevelandu. Generalni konzul Republike Slovenije v Clevelandu Andrej Gregor Rode je pošto takoj preposlal lektorju slovenščine na Cleveland State University (Center for Slovenian Studies) Luku Zibelniku. Po nekaj izmenjanih pismih je bil čez tri dni dogovorjen datum prvega sestanka na clevelandskem konzulatu. Ob ogledu je postalo jasno, da sta podpisana Prešernova rokopisa verjetno avtentična, pri Gregorčiču pa da gre za prepis z drugo roko. Tedaj še ni bilo gotovo, ali bo Favetti rokopise daroval ali ne. Na drugem sestanku v Slovenskem muzeju in arhivih, ki ima svoje prostore v največjem Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, v stari slovenski soseski St. Clair (udeležil se ga je tudi generalni konzul Rode), je Favetti želel predvsem vedeti, kje bodo razstavljeni in kako bo poskrbljeno za njihovo varno hrambo. 30. aprila 2016 je Evgen Favetti določil datum srečanja doma, kjer živi z ženo; njuni otroci živijo po raznih krajih ZDA. Po daljšem pogovoru je Zibelniku izročil rokopise in podpisal pogodbo, s katero je pooblastil Slovenski muzej in arhive, da z njimi razpolaga v prihodnje. Napravili so mu kvalitetno preslikavo, ki jo je poslal v Ljubljano. Ker se je zdela najdba sprva precej neverjetna, lastnik pa je bil v slovenski skupnosti slabo poznan, je Zibelnik že skraja kontaktiral svoja nekdanja učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in v tem krogu je prišlo do sklepa o predstavitvi najdbe v strokovnem tisku in v širši javnosti. Z avtentikacijo smo najprej poskušali v ZDA, kjer pa vsaj v zvezni državi Ohio ni ustreznih strokovnjakov. Zveze so pomagali iskati dekan Clevelandske državne univerze prof. dr. Gregory Sadlek ter predstojniki oddelkov za zgodovino, angleščino, svetovnih jezikov in direktorja tamkajšnjih arhivov. V kongresni knjižnici v Washingtonu ni bila možna datacija privatnih Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana 247 dokumentov, v Chicagu pa je galerija, ki se ukvarja prav s takimi rokopisi, zahtevala prevelik znesek. Potrebno je bilo namreč določiti vsaj okvirno starost papirja in črnila, razmišljali pa smo tudi o grafološkem pregledu. Našli smo podatek, da je za dokumente te starosti edina uporabna metoda datacije, ki jo je razvila Jana Kolar, in jo nagovorili za sodelovanje. Rokopise so ustrezno zaščitili v clevelandski galeriji Bonfoey. V škatli, narejeni po meri, so z diplomatsko pošiljko, ki so jo omogočili na generalnem konzulatu RS v Clevelandu, odpotovali na Ministrstvo za zunanje zadeve v Ljubljani, od tod pa v analizo in na predstavitev na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rokopisa sta trenutno shranjena v blagajni v brezkislinskih mapah. Ko bosta razstavljena v sobi Slovenskega muzeja in arhivov, ki je zaščitena z alarmom, bosta v stekleni vitrini z argonom. S strani bosta osvetljena z LED-lučkami, katerih svetilnost ne bo presegla 50 lumnov. 3 Bližnja infrardeča spektroskopija Datiranje papirja je navkljub napredku v razvoju analitskih tehnik precejšen izziv. Običajno se za določanje starosti materialov uporablja radiometrično datiranje, kjer z analizo vsebnosti posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi. V primeru organskih materialov metoda temelji na določitvi koncentracije radioaktivnega izotopa ogljika (C14). Ko rastline ali živali umrejo, je koncentracija C14 približno enaka ravni koncentracije izotopa v atmosferi, nato pa se začne zaradi radioaktivnega razpada zmanjševati, kar nam omogoča določitev časa smrti organizma. Kljub razširjenosti metode je za analizo rokopisov iz Prešernovega časa manj primerna. Poglavitni razlog je njena destruktivnost, saj je potrebno iz artefakta odvzeti vzorec, ki se med analizo uniči. Drugi razlog pa je nezanesljivost metode v primeru dokumentov, mlajših od 200 let. Razpolovni čas C14 je namreč 5730 let in v 200 letih ga razpade okoli 2,5 %. Zaradi navedenih omejitev smo razvili metodo z uporabo bližnje infrardeče (NIR) spektroskopije.7 Tehnika je povsem neporušna, torej ne uniči analiziranega kosa papirja, prenosni instrumenti pa omogočajo zajem podatkov na mestu hranjenja dokumentov, kar zmanjšuje verjetnost poškodb in odtujitev. Poudariti pa je potrebno, da gre v primeru določitve starosti papirja z bližnjo infrardečo spektroskopijo za napoved, ki ne more biti povsem zanesljiva. Metoda temelji na obširni bazi spektrov različnih papirjev znane letnice izdelave, s pomočjo katere lahko nato s statističnimi metodami izdelamo napoved letnice izdelave neznanega papirja. V primeru rokopisov Prešernovih pesmi smo spektre zajeli s prenosnim instrumentom Labspec NIR256-2.5 proizvajalca Ocean Optics (ZDA). Uporabili smo spektralno območje med 1060 in 2290 nm, z intervalom vzorčenja 6–7 nm. Podatke smo zajeli z optičnim kablom premera 600 μ istega proizvajalca. 7 Tanja Trafela, Matija Strlič, Jana Kolar, Dirk Andreas Lichtblau, Manfred Anders, Danijela Pucko, Boris Pihlar, Nondestructive analysis and dating of historical paper based on IR spectroscopy and chemometric data evaluation, Analytical Chemistry 79/16 (2007), 6319–23. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 248 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober Slika 2: Spektri odbite svetlobe papirjev z začetka 18., 19. in 20. stoletja. Ko svetloba pade na površino papirja, se del vpadne svetlobe odbije, del pa absorbira. Absorpcijski trakovi v bližnjem infrardečem spektru so posledica t. i. višjih harmoničnih nihanj vezi C-H, O-H, in N-H in kombinacijskih trakov, ki vodijo do širokih in prekrivajočih se absorpcijskih trakov v spektrih. Zato trakov običajno ne moremo neposredno pripisati določeni skupini, kot je to primer v srednjem delu infrardečega spektra, kljub temu da so območja absorpcij posameznih skupin znana.8 To je razvidno tudi s Slike 2, saj imajo spektri papirjev, nastalih ob prehodu 19., 20. in 21. stoletja zelo podobne absorpcijske trakove, čeprav so predvsem med slednjima precejšnje razlike v sestavi. V sredini 19. stoletja je namreč prišlo do sprememb v postopku izdelave, zaradi česar so se pH-vrednosti papirjev premaknile v kislo območje (Slika 3), kvalitetne bombažne vlaknine pa so zamenjala vlakna lesnega izvora (Slika 4). Poleg kislosti in sestave na spektre papirjev vpliva tudi razgradnja. Slika 3: Delež papirjev v zbirki NUK z določenimi pH-vrednostmi. 8 Manfred Schwanninger, José Carlos Rodrigues, Karin Fackler, A review of band assignments in near infrared spectra of wood and wood components, Journal of Near Infrared Spectroscopy 19/5 (2011), 287–308. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana 249 Slika 4: Delež papirjev, ki vsebujejo enoletne rastline v zbirki NUK.9 Navkljub številnim razlikam med papirji iz določenega obdobja so spektri preveč kompleksni, da bi iz njih neznanemu vzorcu lahko pripisali natančen čas nastanka. To ni značilno zgolj za naš primer, zato se zaradi zapletenosti spektrov v tem območju pri interpretaciji podatkov bližnje infrardeče svetlobe vedno uporabljajo statistične metode.10 V našem primeru smo ustvarili bazo, v kateri je bilo 146 papirjev z letnicami med 1607 in 1960. Pri izdelavi modela za napoved starosti neznanega vzorca smo uporabili regresijsko metodo na podlagi delnih najmanjših kvadratov. Pri predobdelavi podatkov smo spektre standardizirali, tako da so imeli povprečje enako nič in standardni odklon ena. Kvaliteto modela za napoved starosti neznanega vzorca smo opisali s korelacijskim koeficientom in korenom povprečne kvadratne napake med dejanskimi in napovedanimi vrednostmi. V našem primeru je bil Pearsonov korelacijski koeficient (R) 0,955, koren povprečne kvadratne napake (RMSE) napovedi pa 30 let. Prešernovi rokopisi še niso bili deležni datacije ne po tej ne po kateri drugi fizikalni ali kemijski metodi. Analiza clevelandskih rokopisov Franceta Prešerna pokaže, da je papir, na katerem sta zapisana Slovo in Dohtar, z veliko verjetnostjo iz 19. stoletja, in sicer je napoved za starost papirja Slovo 1830±30 let, Dohtar pa 1790±30 let. 9 Aneta Balažic Fabjan, Kinetics of cellulose degradation studied using size exclusion chromatography: Master thesis, Nova Gorica, 2016. 10 Lidia Esteve Agelet, Charles R. Hurburgh Jr., A tutorial on near infrared spectroscopy and its calibration. Critical Reviews in Analytical Chemistry 40/4 (2010), 246–60. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober 250 4 Fotografije variant Rkp NUK Ms 470, dLib Clevelandski rkp, dLib Slika 5: Posnetki variant Slovesa od mladosti. KČb 1 (1830), Google Knjige KČb 1, 2. natis (1834), dLib Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana Cenzurno-tiskarski rkp (1846), NUK Ms 788, dLib Cenzurno-revizijski rkp (1846), KNM Ms 11 Poezije (1847), dLib 251 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 252 Rkp za KČb, KNM Ms 5 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober KČb 4 (1833), dLib Slika 6: Posnetki variant Dohtarja. Clevelandski rkp, dLib Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana Cenzurno-tiskarski rkp, NUK Ms 788, dLib Cenzurno-revizijski rkp, KNM Ms 11 Poezije (1847), dLib 253 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 254 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober 5 Primerjava variant v diplomatskem prepisu Tabela 1: Variante Slovesa od mladosti v prepisu. 1 2 3 4 5 6 7 8 Rokopis NUK Ms 470, št. 1, dLib ˛Slovó od mladoſti. Shivlenja lepſhi poloviza kmalo, Mladoſti leta, kmalo ſte menule! Obilno lepga zvetja ni pognalo, ˛She tega roshze ſo ſe vſe oſule, Po redkim mi je upa ſonze ſjalo, Viharjov ſo togote ſkosi rjule; Mladóſt vunder po tvoji temni sarji ˛Serzé sdihvalo bode, Bog te obvarji! Clevelandski rokopis dLib ˛Slovó od Mladoſti. Dni mojih lepſhi poloviza kmalo, Mladoſti leta, kmolo ſte menule! Mi <nikdar> doſti lepga zvetja ni pognalo, ˛She tega roshze ſo ſe koj oſule, Mi redko upanja je ſonze ſjalo, Viharjov ſo togote ſkosi rjule, Mladóſt, vunder po tvoji temni sarji ˛Serzé sdihvalo bode, Bog te obvarji! 9 10 11 12 13 14 15 16 Okuſil sgodej ſim tvoj ſad, ſposnanje! Veſelja doſti ſtrup njegov je vmoril, ˛Sim svedil de véſt zhiſto dobro djanje ˛Svet sanizhvati ſe je sagovoril, Ljubesen sveſto najti, lepe ſanje! Dan, vaſhi grob, je sgodej ſe sasoril, Vzhenoſt, modroſt, pravizhnoſt, bit dekleta, ˛Samotne vidil ſim bres dot, bres zveta. Okuſil sgodej ſim tvoj ſad, ˛Sposnanje! Veſelja doſti ſtrup njegov je vmoril, ˛Sim svedil de veſt zhiſto dobro djanje ˛Svet sanizhvati ſe je sagovoril, Ljubesen sveſto najdti, kratke ſanje! Bejshale ſte, ko ſe je dan sasoril Vzhenóſt, modróſt, pravizhnoſt revne dvize Neſnublene ſim vidil bit ſamíze. 17 18 19 20 21 22 23 24 ˛Sim vidil, de ſvoj zhovn po ſapi ſrezhe, Komur ſovrashna je saſtonj obrazha, Nesprót de vedno njeni veter vlezhe, Tmu, koger vidla je v' sibél berazha, De dnarji le dado imé ſlovezhe, Veljá de malo ta, kdor malo plazha, Le tó obrajtat vidil ſim med nami, Kar um ſlepí s' golfio in leshami. ˛Sim vidil, de ſvoj zholn po ſapi ſrezhe, ˛Sovrashna komur je, saſtonj obrazha, De veter nje naſprót' tmu vedno vlezhe, V' sibeli koger vidla je berazha, Petiza ſama da de imé ſlovezhe, Veljal de malo bo, kdor malo plazha[,]. Obrajtat vidil ſim le tó med nami, Kar um ſlepí s' golfijami leshami! 25 26 27 28 29 30 31 32 Te vidit', vezhi viditi napake, Je ſerzu rane delalo kervave; Mladoſti ſrezhna jaſnoſt miſli take, Vunder is ſerza ſi podí, in glave, Gradove ſvitle sida ſi v' oblake, Veſele trate ſtavi ſi v' puſhave, Nedolshnoſt mlada ſama ſeb leshniva, Pobegniſhi v-vanje mir ushiva. Té vidit', gerji viditi napake, Je ſerzu rane vſekalo kervave Mladoſti jaſnoſt vunder take miſli take. ˛Si kmal[ó]o is ſerzá ſpodí in glave, Gradove ſvitle sida ſi v' oblake Veſele trate ſtavi ſi v' puſhave, Nedolshnoſt mlada ſama ſeb leshniva, Pobegne vanje 's rev in mir ushiva. 33 34 35 36 37 38 39 40 Vé, de rasdjala ſapza perva bode, Kar miſel je ſtvarila, nizh ne mara, ˛Se veſelí bres dna polniti ſode, Po juterſhnimu dnevu malo bara, In mar ji zhaſov ni derezhih ſhkode, Drugazhe miſli zhlovk, ko ſe poſtara, [˛]Sa tó, mladoſt! po tvoji temni sarji ˛Serzé sdihvalo bode, Bog te obvarji! Dr Preſhérn MP Ne miſli ſapiza de perva bode Poderla tó, kar miſli ſo ſtvarile, Posabi koj neſrezh preſtanih ſhkode, In ran, ki ſo ſe komej sazelile, Dokler, bres dna de ſmo polnili ſode Svuzhé naſ v' ſtarjih letih zhaſov ſile Sató mladoſt! po tvoji temni sarji ˛Serzé sdihvalo bode, Bog te obvarji! Dr Preſhérn MP Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana 255 KČb 1 (1830), 22–24, Google Knjige ˛SLOVO OD MLADO˛STI. Dni mojih lepſhi poloviza kmalo, Mladoſti léta, kmalo ſte minule! Mi nikdar doſti zvetja ni pognalo, ˛She tega roshze ſo ſe koj oſule. Le redko upanja je ſonze ſjalo, Viharjov ſo togote ſkosi rjule; Mladoſt! vender po tvoji temni sarji ˛Serzé sdihvalo bode, Bog te obvarji! KČb 1, 2. natis (1834), 22–24, dLib ˛SLOVO OD MLADO˛STI. Dni mojih lepſhi polovíza, kmalo, Mladoſti léta, kmalo ſte minule! Mi nikdar doſti zvétja ni pognalo, ˛She téga rosh'ze ſo ſe koj oſule. Le redko upa ſonze je ſijalo, Viharjov ſo togôte ſkosi rjule; Mladóſt! vundèr po tvoji temni sarji ˛Serzé sdihvalo bode – Bog te obvarji! Okuſil sgodej ſim tvoj ſad, ſposnanje! Veſelja doſti ſtrup njegov je vmoril, ˛Sim svedil, de veſt zhiſto, dobro djanje ˛Svet sanizhvati ſe je sagovoril, Ljubesen sveſto najti, kratke ſanje! Beshale ſte, ko ſe je dan sasoril — Vzhenoſt, modróſt, pravizhnoſt, revne dvize Neſnubljene ſim vidil bit' ſamíze. Okuſil sgodej ſim tvoj ſad, ſposnanje! Veſêlja doſti ſtrup njegov je vmoril, ˛Sim svedil, de véſt zhiſto, dobro djanje ˛Svét sanizhvati ſe je sagovoril, Ljubesen svéſto najti – kratke ſanje! Beshale ſte, ko ſe je dan sasoril — Modróſt, pravízhnoſt, uzhenóſt, devize Bres dót, shalvati vidil ſim ſamíze. ˛Sim vidil, de ſvoj zholn po ſapi ſrezhe, ˛Sovrashna komur je, saſtonj obrazha, De vedno tmu naſprot' nje veter vlezhe, V' sibeli kogar vidla je berazha, De le petiza da ime ſlovezhe, Veljal de malo bo, kdor malo plazha. ˛Sim vidil zhiſlati le tó med nami, Kar um ſlepí s' golfijami, leshami! ˛Sim vidil, de ſvoj zholn po ſapi ſrézhe, Komùr ſovrashna je, saſtonj obrazha, De vedno mu naſprot' njé veter vlézhe, Kogàr v sibéli vid'la je berazha, De le petíza da imé ſlovézhe, Veljal de malo bo, kdor malo plazha. ˛Sim vidil zhiſlati le tó med nami, Kar um ſlepí s' goljfijami, leshami! Té vidit', gerji viditi napake, Je ſerzu rane vſekalo kervave; Mladoſti jaſnoſt vender miſli take ˛Si kmalo is ſerzá ſpodi in glave, Gradove ſvitle sida ſi v' oblake, Veſele trate ſtavi ſi v' puſhave, Nedolshnoſt mlada, ſama ſeb' leshnjiva, Is rev pobegne vanje, mir ushiva. Té vidit', gerji viditi napake, Je ſerzu rane vſékalo kervave; Mladoſti jáſnoſt vùnder miſli take ˛Si kmalo is ſerzá ſpodí in glave, Gradove ſvitle sida ſi v oblake, Veſéle trate ſtavi ſi v puſhave, Nedolshnoſt mlada, ſama ſeb' lashniva, Is rev pobégne vanje, mir ushiva. Ne miſli, ſapiza de perva bode Poderla tó, kar miſli ſo ſtvarile, Posabi koj neſrezh preſtanih ſhkode, In ran, ki ſo ſe komej sazelile, Dokler, bres dna de ſmo polnili ſode, Suzhé naſ v' ſtarjih letih zhaſov ſile. Sato, mladoſt! po tvoji temni sarji ˛Serzé sdihvalo bode, Bog te obvarji! Dr. P. Ne miſli, de díh vſake ſap'ze bode Podèrl tó, kar miſli ſo ſtvaríle. Posábi koj neſrézh preſtanih ſhkode In ran, ki ſo ſe komej sazelíle, Doklèr, de ſmo bres dna polníli ſode, Suzhé naſ v ſtarjih létih zhaſov ſile. Sató, mladóſt! po tvoji temni sarji ˛Serzé sdihvalo bode – Bog te obvarji! Dr. P. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 256 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober 1 2 3 4 5 6 7 8 Cenzurno-tiskarski rokopis za Poezije (1846), NUK Ms 788, 115–116, dLib Slovó od mladósti. Dní môjih lépši polovíca kmálo, Mladósti léta! kmálo ste minúle; Rodíle vé ste mêni cvétja málo, Še téga róžce so se kòj osúle, Le rédko úpa sónce je sijálo, Vihárjov jéze sò pogósto rjúle; Mladóst! vundèr po tvôji tèmni zárji. Sercè britkó zdihúje, Bog te obvarji! Cenzurno-revizijski rokopis za Poezije (1846), KNM Ms 11, 112–113, faksimile 1966 Slovó od mladósti. Dní môjih lépši polovíca kmálo, <Mladósti léta! kmálo ste minúle.> Rodíle vé ste mêni cvétja málo, Še téga róžce so se kòj osúle, Le rédko úpa sónce je sijálo, Vihárjov jéze so pogósto rjúle; Mladóst! vundèr po tvôji tèmni zárji Sercé britkó zdihúje, Bóg te obvárji! 9 10 11 12 13 14 15 16 Okúsil zgódej sìm tvoj sád, spoznánje! Vesêlja dôsti<dókaj> strúp njegóv je vmóril: Sim zvédil, de vést čísto, dôbro djánje Svet zaničváti sè je zagovóril,. Ljubézen zvésto nájti, krátke sanje! Zbežale stè, ko sè je dán zazóril. Modróst, pravíčnost, učenóst, devíce Brez dót žalváti vídil sim samíce. Okúsil zgódej sim tvoj sád, spoznánje! Vesêlja dókaj strúp njegóv je vmóril. Sim zvédil, de vést čísto, dôbro djánje Svet zaničváti se je zagovóril. Ljubézen zvésto nájti, kratke sánje! Zbežále stè, ko se je dán zazóril. Modróst, pravíčnost, učenóst, devíce Brez dót žalváti vídil sim samíce. 17 18 19 20 21 22 23 24 Sim vídil, d[è]e svoj čóln po sápi sréče, Komùr sovrážna je, zastónj obráča, Kak véter njé naspróti tému vléče, Kogàr v zibéli vídla je beráča, De le petíca dá imé slovéče, De člôvek tóliko veljá, kar pláča; Sim vídil čísl[á]ati le tó med námi, Kar úm slepí, z golfíjami, ležámi! Sim vídil, de svoj čóln po sapi sréče, Komùr sovrážna je, zastónj obráča, Kak véter njé naspróti tému vléče, Kogèr v zibéli vídla je beráča, De le petíca dá imé slovéče, De člôvek toliko veljá, kar pláča. Sim vídil číslati le tó med námi, Kar úm slepí, z golfíjami, ležámi! 25 26 27 28 29 30 31 32 T[é]e vídit', gerji víditi napáke, Je . sèrcu ráne vsékalo kerváve; Mladósti jásnost vùnder mísli táke Si kmálo i[s]z sercá spodí in gláve, Gradóve svítle zída si v obláke, Zelêne tráte stávi si v pušáve, Povsòd veséle lúčice peržíga Ji úp goljfivi, k njìm ji v stískah<iz stísk ji> míga. Te vídit, gerji víditi napáke, Je sèrcu ráne vsekálo kerváve; Mladósti jásnost vùnder mísli táke Si kmálo iz sercá spodí in gláve, Gradóve svítle zída si v obláke, Zelêne trate stavi si v pušáve, Povsòd veséle lúčice peržíga Ji úp goljfívi, k njim iz stísk ji míga. 33 34 35 36 37 38 39 40 Ne zmísli, de dih perve sápce bóde Odné[z]<s>el tó, kar mísli sò stvaríle, Pozábi kòj nesréč prestánih škóde, In rán, ki so s[è]e kómej zacelíle, Doklèr, de smò brez dná polníli sóde[.] 'Zučé nas v stárjih létih čásov síle. Zató mladóst! po tvôji tèmni zárji Sercé zdihválo bó mi, Bóg te obvarji! Ne zmísli, de díh pèrve sápce bóde, Odnésel tó, kar mísli so stvaríle, Pozábi kòj nesréč prestánih škóde, In rán, ki so se kómej zacelíle, Doklèr, de smo brez dná polníli sóde, 'Zučé nas v stárjih létih čásov síle. Zató, mladóst! po tvôji tèmni zárji Sercé zdihválo bó mi, Bóg te obvárji! Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana Poezije (1847), 106–107, dLib Slovó od mladósti. Dni môjih lépši polovíca kmálo, Mladósti léta! kmálo ste minúle; Rodíle vé ste mêni cvétja málo, Še téga róž'ce so se kòj osúle, Le rédko úpa sónce je sijálo, Vihárjov jéze so pogósto rjúle, Mladóst! vundèr po tvôji tèmni zárji Sercé britkó zdihúje, Bog te obvárji! Okúsil zgódej sìm tvoj sád, spoznánje! Vesêlja dókaj strúp njegóv je vmóril: Sim zvédil, de vést čísto, dôbro djánje Svet zaničváti sè je zagovóril, Ljubézen zvésto nájti, krátke sánje! Zbežále stè, ko sè je dán zazóril, Modróst, pravíčnost, učenóst, devíce Brez dót žalváti vídil sim samíce. Sim vídil, de svoj čóln po sápi sréče, Komùr sovrážna je, zastónj obráča, Kak véter njé naspróti tému vléče, Kogàr v zibéli víd'la je beráča, De le petíca dá imé slovéče, De člôvek tóliko veljá, kar pláča. Si vídil číslati le tó med námi, Kar úm slepí, z golfíjami, ležámi! Te vídit', gèrji víditi napáke, Je sèrcu ráne vsékalo kerváve; Mladósti jásnost vùnder mísli táke Si kmálo iz sercá spodí in gláve, Gradóve svítle zída si v obláke, Zelêne tráte stávi si v pušáve, Povsòd veséle lúčice peržíga Ji úp goljfivi, k njìm iz stísk ji míga. Ne zmísli, de dih pérve sáp'ce bóde Odnésel tó, kar mísli sò stvaríle, Pozábi kòj nesréč prestánih škóde, In rán, ki so se kómej zacelíle, Doklèr, de smò brez dná polníli sóde 'Zučé nas v stárjih létih čásov síle. Zató, mladóst! po tvôji tèmni zárji Sercé zdihválo bó mi, Bóg te obvárji! 257 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 258 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober Tabela 2: Variante Dohtarja v prepisu. KČb 4 (1833), 12–13, dLib 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Rokopis za KČb iz Kastelčeve zapuščine, KNM Ms 5, 19–21 Romanza od dohtarja. „Dohtar, tí jesizhni dohtar! Kaj poſtopaſh tí sa mano? Ne prepíram ſe s' nobenim, De bi peljal mojo pravdo; Ni ſhe vmerla teta moja, Teta moja, dèkle ſtaro, De bi, dohtar! mi opravljal Po nji Sa njo dedino* bogato; ˛Sim premlada, de bi piſmo Shenitvanſko ſe piſalo. Dohtar, tí jesizhni dohtar! Kaj poſtopaſh tí sa mano?“ — Romanza od dohtarja. „Dohtar, tí jesizhni dohtar! Kaj poſtopaſh tí sa mano? Ne prepíram ſe s' nobenim, De bi peljal mojo pravdo; Ni ſhe vmerla teta moja, Teta moja, dèkle ſtaro, De bi, dohtar! mi opravljal Sa njo dédino1) bogato; ˛Sim premlada, de bi piſmo Shenitvanſko ſe piſalo. Dohtar, tí jesizhni dohtar! Kaj poſtopaſh tí sa mano?“ — 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 „Lepa hzherka, lepa hzherka!<Oj devíza, ój devíza!> Lepa hzherka<Mlada rosha>, ſèrze drago! Naj zvetó ti mirni dnevi[,]! Bog ti shiví teto ſtaro! Je v' ſheſtnajſtimu réſ léto ˛Se moshiti ſhe prekmalo[;] – De te ljubit' ni presgodaj Tvoji mi pogledi prav'jo; V' pravdah ne shelí peró ti, Al ſerzé le sa-te vshgano Ti shelí v' ljubesni ſlú[ſ]shit', Bres pokoja tó sa tabo Vodi mi poglede, miſli In nogé s' mozhjó nesnano, Koder hodiſh lepa hzherka,<[oj] o' deviza,> Lepa hzherka<Mlada rosha>, ſerze drago!“ — „Oj devíza, oj devíza! Mlada rosha, ſèrze drago! Naj zvetó ti mirni dnevi! Bog ti shiví teto ſtaro! Je v' ſheſtnajſtimu reſ létu ˛Se moshiti ſhe prekmalo — De te ljubit' ni presgodaj, Tvoji mi pogledi prav'jo. V' pravdah ne shelí peró ti, Al' ſerzé le sa-te vshgano, Ti shelí v' ljubesni ſlúshit'; Bres pokoja tó sa tabo Vódi mi poglede, miſli In nogé s mozhjó nesnano, Koder hodiſh tí, deviza, Mlada rosha, ſerze drago!“ — Dr Preſhérn. * dedino, erbſhino. 1) dedino, erbſhino. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana Dóhtar. „Dóhtar, ti jezični dohtar! Kaj postopaš tí za máno? Nè prepiram se z nobênim, De bi pêljal môjo pravdo; Ni še vmerla teta môja, Teta moja, dèkle stáro, De bi, dohtar! mi opravljal, Po nji dedino bogato; Sim premlada, de bi pismo Ženit'vansko se pisalo. Dohtar tí jezični dohtar! Kaj postopaš tí za mano?“ — Cenzurno-tiskarski rokopis za Poezije (1846), NUK Ms 788, 49–50 (dLib 49, 50 pa iz faksimila rkp. 1908) Dóhtar. „Dóhtar, ti jezíčni dóhtar! Káj postópaš tí za máno? Nè prepíram se z nobênim, De bi pêljal môjo právdo; Ní [še] umerla téta môja, Téta môja, dekle stáro, Dè [?] bi, dóhtar! mì oprávljal, Po nji dédino bogáto; Sìm premláda, de bi písmo Žênitvánsko se pisál[a]<o>. Dóhtar, tí jezíčni dóhtar! Káj postópaš tí za mano?“ — „Ljubo dekle, o lepóta, Mlada roža, sèrce drago! Naj cveto ti mirni dnevi, Bog ti žívi têto, stáro. Je v šestnajstimu, res létu Se možíti šè prekmálo; De te ljubit' ní prezgodej, Tvôji mi pogledi práv'jo V pravdah ne želí peró ti Al sercé, le za-te vžgáno, Ti želí v ljubézni slúžit'; Brez pokója to zatabo Vódi mi pogléde, mísli, In noge z močjo neznán[a]<o> Koder hodiš ti lepôta, Mlada roža, sèrce drago!“ — „Ljúbo dekle, o lepóta,<Ne zaméri, ne zaméri,> Mláda róža, sèrce<Cvét lepôte, dèkle> drágo! Nàj cveto<tekó> ti mírni dnévi, Bóg ti žívi têto stáro. Je v šestnájstimu res<, míslim,> létu Se možíti šè prekmálo; De te ljúbit' ní prezgódej, Tvôji mi poglédi právjo. V právdah ne ž[ê]elí peró t[í.,]i, Al sercé, le sá-te vžgáno, Tì želí v ljubézni slúžit'; Brez pokója tó za tábo Vódi mi pogléde, mísli, In nogé z močjó neznáno, Kóder hódiš [tí]<cvét> lepôt[a]<e>, Mláda<Žláhtna> róža, sèrce<dèkle> drágo!“ — Clevelandski rokopis, dLib Dr PrešérinMP 259 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 260 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober Poezije (1847), 43–44, dLib 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Cenzurno-revizijski rokopis za Poezije (1846), KNM Ms 11, 47–48, faksimile 1966 Dóhtar. „Dóhtar tí jezíčni dóhtar! Kaj postópaš ti za máno? Ne prepíram se z nobênim, De bi pêljal môjo právdo; Ní [še] umèrla téta môja, Têta môja, deklè stáro, Dè bi, [Do]dóhtar! ti oprávljal Po nji dédino bogáto, Sim premláda, de bi písmo Ženitvánsko se pisálo. Dóhtar, ti jezíčni dóhtar! Kaj postópaš tí za máno?“ — Dóhtar. „Dóhtar, ti jezíčni dóhtar! Káj postópaš tí za máno? Nè prepíram se z nobênim, De bi pêljal môjo právdo; Ní umèrla teta môja, Teta môja, dèkle stáro, Dè bi, dóhtar! mì oprávljal, Po nji dédino bogáto; Sìm premláda, de bi písmo Ženitvánsko se pisálo, Dóhtar, tí jezíčni dóhtar! Káj postópaš tí za mano?“ — 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 „Ne zaméri, ne zaméri, Cvét lepôte, dèkle drágo! Nàj tekó ti mírni dnévi, Bóg ti žívi têto staro, Je v šestnájstimu<m,> res<míslim,> létu Se možiti še prekmálo; De te ljúbit' ní prezgódej, Tvôji mi poglédi právjo. V právdah ne želí peró ti, Al sercé le záte vžgáno Ti želí v ljubézni slúžit'; Brez pokója tó za tábo Vódi mi pogléde, mísli In nogé z močjó neznáno, Kóder hódiš, cvét lepôte, Žláhtna róža, dèkle drágo!“ „Ne zaméri, ne zaméri, Cvét lepôte, dèkle drágo! Nàj tekó ti mírni dnévi, Bóg ti žívi têto stáro. Je v šestnájstim, míslim, léti Se možíti šè prekmálo; De te ljúbit' ní prezgódej, Tvôji mi poglédi právjo. V právdah ne želí peró ti, Al sercé, le zá-te vžgáno, Tì želí v ljubézni slúžit'; Brez pokója tó za tábo Vódi mi pogléde, mísli In nogé z močjó neznáno, Kóder hódiš cvét lepôte, Žláhtna róža, dèkle drágo!“ — Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana 261 Clevelandska rokopisa smo umestili med poznane variante teh dveh pesmi po njihovi primerjavi. Opombe k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev (Kos 1965, 1966) naštevajo samo, v čem se variante razlikujejo od izbrane variante »zadnje roke«. Tule so variante zaradi večje preglednosti predstavljene v celoti tako, da so deli besedila, ki so v mlajši varianti spremenjeni, natisnjeni v rdečem. Črke z ukinjenimi akcenti so označene modro, izpuščeni deli besedila pa so označeni z modro v predhodni varianti. Pesnikove prečrtave so označene na dva načina: kratke v oglatem oklepaju, daljše pa dodatno še s prečrtavo, vrivki nad vrstico so med lomljenimi oklepaji. Prepis je na posameznih mestih vprašljiv: ni vedno jasno, ali gre za ločilo/akcent ali nehoteno sled piščevega peresa na papirju. Kadar se nahaja v vrstici, ga prepis reproducira, tista zunaj besedila pa zanemari. Nekaterih potez rokopisa v kritičnem prepisu ni bilo mogoče reproducirati, npr. kljuke med 14. in 15. verzom Dohtarja, ki ne spada k nobeni črki, čeprav bi bila lahko del d-ja. Slovo od mladosti. Elegija Slovo od mladosti »pomeni v razvoju Prešernovega pesništva vidno zarezo. Prinaša novo tematiko, nov ton in novo obliko. Gre za prvo Prešernovo celovito izpoved« (Paternu 1994: 62). Po objavi 1830 je prinesla Prešernu prvo pesniško slavo (Slodnjak 1952: 233). Prešernoslovci so se ob njej spomnili na Schillerjevo pesem Die Ideale, biografske razloge zanjo pa videli v ljubezenskih zapletih z Marijo Kaetano Khlun iz Gradca in v neuspehu pri prijavi na celovško davkarijo, kjer ga je premagal konkurent Anton pl. Scheuchenstuel. O pesmi (pobudah za nastanek, jeziku, verzu, metaforiki in rokopisih) se je pisalo mnogo, vendar ne bo predmet tega članka.11 Pesem je ohranjena v sedmih variantah, treh tiskanih in štirih rokopisnih. Natisnjena je bila v prvem zvezku Krajnske čbelice (30. aprila 1830),12 v njenem ponatisu (1834)13 in v Poezijah (1847: 106–07). Iz časa priprav na natis v KČb 1830 sta v razvidu dva rokopisa,14 za objavo v Poezijah pa obstajata dva cenzurna rokopisa.15 Med rokopisi je več kot petnajstletna razlika. Clevelandski rokopis moramo glede na popravke umestiti za prvi poznani rokopis in pred prvi natis v KČb. Najstarejši rokopis pesmi Slovo od mladosti je iz Kastelčeve zbirke iz rok Frana Levstika in Emila Gutmana. »Kaligrafično razločno pisan prepis priča, da je bil pripravljen za natisek; rokopis je brez dvojbe Prešernov.« (Žigon 1903: 123) Nekaj mlajši clevelandski rokopis se od tega vsebinsko razlikuje v verzih 1, 3, 5, 13–16, 19–28, 32–38, torej v 24 od skupaj 40 verzov. Razlike z naslednjo varianto, natisom v KČb, so precej manjše: v KČb 1830 je drugače natisnjenih le pet verzov: 5, 19, 21, 23 in 32. Nekaj več sprememb (7) je spet v KČb 1834 in v cenzurno-tiskarskem Za bibliografijo objav o pesmi gl. Bulovec 1975: 635–36. Str. 22–24. Google Knjige. Pesem je brez razlik s prvo objavo ponatisnil Anton Murko v Theoretisch-praktische Slowenische Sprachlehre für Deutsche [...]. Gradec, 1832. 13 Str. 22–24. 14 NUK Ms 470, št. 1 in clevelandski rokopis. 15 Cenzurno-tiskarski rokopis (NUK Ms 788, 115–116) in cenzurno-revizijski rokopis (KNM Ms 11, faksimile 1966, 112–113). 11 12 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 262 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober rokopisu (12 spremenjenih verzov). Clevelandski rokopis je torej varianta z največ spremembami. Gre za parafrazo (1. življenja > dni mojih), odpravo okornosti (14. Dan, vaši grob, je zgodej se zazoril > Bežale ste, ko se je dan zazoril, 32. Pobegniši v-vanje >Pobegne vanje ’z rev), ekspresivnejši izraz (26. delalo > vsekalo, 34. nič ne mara > podrla to); druge spremembe bi težko prepričljivo kategorizirali. Najbolj je premetal verze v zadnji kitici, z izjemo prvega in zadnjih dveh verzov, in te spremembe ohranil tudi v nadaljnjih verzijah. Z rokopisom ni bil čisto zadovoljen in ga je na štirih mestih popravil: 3. Mi doſti lepga zvetja ni pognalo > Mi nikdar doſti zvetja ni pognalo, na koncu 22. verza je vejico spremenil v piko, v 27. verzu je zamenjal besedni red: take misli > misli take, v 28. verzu je pobrisal potoma postavljeni akcent na besedi kmaló. V tem času Prešeren še ni obsesivno naglaševal besed, dodal je le štiri naglase, dva pa odpravil. Dodatne štiri naglase je odpravil v naslednji varianti. Donaglaševati je začel v drugi izdaji KČb 1834, še posebej pa v cenzurno-tiskarskem rokopisu. Tudi apostrofe pri predlogih je začel izpuščati šele pozneje. Kar nekaj napak kaže na nezbranost pisca. Očitne napake so zapis kmolo nam. kmalo v 2. verzu, izpuščeno ločilo na koncu 14. in 15. verza, izpuščeno podpičje na koncu 26. verza, ki ga vse druge variante imajo, zmotna pika na koncu 27. verza, izpuščena vejica na koncu 29. verza, izpuščena vejica za ne misli v 33. verzu in na koncu 37. verza, izpuščeno ločilo na koncu 38. verza in manjkajoča vejica za zato v 39. verzu. Pravopisno izjemni so tudi zapisi najdti (13.), bejžale (14.) in zvuče (38.) nam. najti, bežale in zuče. Clevelandski rokopis se v posameznostih navezuje na predhodno varianto: 2. menule nam. minule, 7. in 27. vunder nam. vender, vejice v 11. verzu, 20. koger nam. kogar, 23. obrajtati nam. čislati. V nekaterih rešitvah je novi rokopis izviren. Dve besedi (Mladost v naslovu, Spoznanje v 9. verzu) piše za razliko s predhodno varianto in s poznejšimi variantami z veliko začetnico. Za razliko od predhodne variante po redkim in naslednjih variant, ki imajo le redko, stoji v clevelandskem mi redko. 32. verz (Pobegne vanje ’z rev in mir uživa) je sicer podoben tistemu v naslednji varianti (Iz rev pobegne vanje, mir uživa), vendar s svojim besednimi redom. V večini verzov, zlasti v zadnji kitici, pa se navezuje na naslednjo varianto: 16. nesnublene proti samotne v predhodni in nesnubljene v naslednji varianti in brez dot v vseh nadaljnjih, 17. čoln proti predhodnemu čovn, 24. golfijami nam. predhodnemu golfio, 25. gerji nam. veči, 26. vsekalo nam. delalo, 34. podrla nam. ne mara. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana 263 Dohtar. Zdaj poznamo šest variant pesmi: štiri rokopisne in dve iz natisov. Sledile so si v zaporedju: rokopis za KČb iz Kastelčeve zapuščine,16 natis v KČb 4 (1833),17 clevelandski rokopis, cenzurno-tiskarski rokopis za Poezije (1846),18 cenzurnorevizijski rokopis za Poezije (1846),19 natis v Poezijah (1847).20 Vsebinsko se novi rokopis od predhodne variante v KČb razlikuje v 8., 13. in 27. verzu ter v podpisu, ki ga ima samo še prvi ohranjeni rokopis, od naslednje variante pa v 13., 14., 15., 27. in 28. verzu. Spremembe so drobne, vendar na istih mestih, kjer je pesnik spreminjal formulacije že prej in jih je spreminjal tudi pozneje. Pred cenzurna rokopisa ga je treba umestiti, ker ta dva vsebujeta spremembe, uvedene v novem rokopisu, in jih tudi že nadomeščata z drugimi. • • • • • • V 8. verzu je nihal med po nji dedino bogato in za njo dedino bogato. V novem rokopisu se je vrnil k prvotnemu zapisu po nji in pri tem ostal. Največ je popravljal po 13. verzu. Začel je z lepa hčerka, lepa hčerka in geminacijo že v prvem zapisu popravil v oj devica, oj devica. V novem rokopisu stoji na tem mestu ljubo dekle, o lepota, ki ga je v prvem cenzurnem rokopisu prečrtal in nadomestil z ne zameri, ne zameri, kar je ostalo potem tudi v drugem cenzurnem izvodu in v Poezijah. 14. verz mlada roža, srce drago je v novem rokopisu sicer enak predhodni verziji v KČb, je imel pa Prešeren z njim težave prej, ko je lepo hčerko prečrtal in nadomestil z mlado rožo, in pozneje, ko je prečrtal skoraj cel verz in ga nadomestil s cvet lepote, dekle drago. S 17. verzom je postal zares nezadovoljen šele v cenzurnih rokopisih (v šestnajstimu res letu > v šestnajstim, mislim, letu), težave pa so se nakazovale že prej z negotovostjo okrog vejice in končnice (leto/letu/leti). Večje spremembe sta doživljala zadnja dva verza, 27. in 28. Že prvi zapis 27. verza ima dva popravka (lepa hčerka > oj devica > o devica). V natisu v KČb se je odločil za ti, devica, v novem rokopisu pa stoji ti lepota. Premišljal si je tudi pozneje: v cenzurnem rokopisu je ti lepota prečrtal in nadomestil s cvet lepote in pri tem obstal. 28. verz je imel sprva lepa hčerka, kar je prečrtal in nadomestil z mlada roža in ostal pri tej rešitvi do cenzurnega rokopisa, kjer si je izvolil raje žlahtna roža, sintagmo srce drago, ki do sem ni bila problematična, pa je zamenjal z dekle drago. Novi rokopis je Prešeren opremil s 25 akcenti, ki jih prej ni bilo (intenzivneje v drugem delu pesmi kot v prvem), devet jih je ukinil, enega prestavil (očitno napačni živí v žívi v 16. verzu). V naslednji varianti, v cenzurno-tiskarskem rokopisu, je bila 16 KNM Ms 5, 19–21. Na tem najzgodnejšem rokopisu je ob robu Kopitarjev ironični komentar »nec digna est hac & talis hčerka vero doctore, sed recte per nasum ducit fuaetilem!« ('niti pa ta & takšna hčerka ni vredna dohtarja, toda prav za nos vleče ničvredneža'; hvala Martinu Benediku za prevod). Kopitar je Prešerna ironično imenoval »der vielgewandte Doctor-Dichter« ('spretni/zviti doktor-pesnik' – Ein Wort über den Laibacher ABC-Streit. Illyrisches Blatt 6. jul. 1833 (št. 27), 1) in se na robu nekega drugega rokopisa pesmi za KČb, Glose, v latinščini norčeval iz Prešernove nečimrnosti, ker se pod pesmi podpisuje z doktorskim nazivom, češ da Ovid tega že ni počel; Prešeren mu je na istem mestu, tudi v latinščini, odgovoril, da se Ovid ni mogel podpisovati kot doktor, ker je bil le magister (Grafenauer 1910: 217). 17 Str. 12–13, brez podpisa pri pesmi in v kazalu. 18 NUK Ms 788, 49–50. 19 KNM Ms 11, 47–48, faksimile 1966. 20 Str. 43–44. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 264 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober pesnikova potreba po akcentuaciji še večja, dodatno je pripisal 40 akcentov. Kar je pozabil, je dodal akcentov v revizijskem rokopisu (5) in v samih Poezijah (11); nekatere akcente je tudi ukinil. Zbrano delo slovenskih pesnikov in pisateljev (Kos 1965, 1966) se je odpovedalo Prešernovemu opremljanju besedil z akcenti. Besedila so tako res bolj berljiva, vendar je redakcijska odločitev sporna, ko pomislimo, kako pomembno se je zdelo Prešernu akcentuiranje.21 V pismu Stanku Vrazu 5. februarja 1847 je napake pri akcentih v tisku Poezij takole komentiral: »Fehler in der Akzentuazion kommen haufig vor. In dem Epigramme Daníčarjam sind nicht weniger als 2 aufzufinden, als Dubróvničánov statt Dubróvničanòv, jáničárji statt janičárji. Selbst Dein Name ist pagina eádem unrichtig gedruckt worden.« Pirjevčevo ostro oko je v ohranjenih izvodih natisnjenih Poezij našlo mesta, kjer je Prešeren ali kdo po njegovem naročilu z ostrim nožem odstrgal napačno postavljene akcente. (Pirjevec 1936: 388) V clevelandski varianti Dohtarja je videti tudi njegovo oklevanje pri apostrofih (štiri je odpravil, enega dodal in enega ohranil) in ločilih: dodal je dve vejici in tri ukinil, en klicaj je nadomestil s piko in dva z vejico, ukinil je eno piko in en pomišljaj na koncu verza je nadomestil s podpičjem. V 24. verzu se mu je zgodila napaka, ko je zatabo napisal skupaj; vse druge variante imajo zapis ločen, v 19. verzu pa je vpeljal prezgodej namesto predhodnega prezgodaj. V 26. verzu je popravil lapsus v končnici. Kitičnega preloma v novi varianti še ni, prehod na novo stran se je zgodil med 24. in 25. verzom. Prvi cenzurni rokopis vsebuje v primerjavi s clevelandskim več lapsusov calami, ki jih je sproti popravil, kar napeljuje k misli, da je bil nekoliko skrbnejši clevelandski rokopis izgotovljen za darilo.22 6 Verzološka analiza Slovesa od mladosti Ritmično se variante Slovesa od mladosti med seboj bistveno ne razlikujejo (čeprav se clevelandska varianta v 96 besedah loči od Kastelčeve, ki ima 239 besed, in v 43 besedah od objave v Poezijah), torej Prešeren besedila ni spreminjal zaradi boljšega ritma. Se pa Prešernove oktave (še v Prvi ljubezni in Krstu) razlikujejo od njegovih tercin in kvartet: pozornost bo torej namenjena vsem oktavam. V silabotoniki so ritmotvorni sledeči pojavi: poleg naglašanja iktov in nenaglašanja šibkih položajev zlasti naglašanje šibkih položajev in opuščanje naglasa na iktih, pri čemer različna naglašenost iktov ustvarja t. i. ritmični profil; ter razporeditev besednih mej, pri čemer je za jambski enajsterec značilno trohejsko fraziranje. Naglašanje je pesnikovo zavedno dejanje, ritmični profil že manj, postavljanje besednih mej pa skoraj ne. 21 Mimogrede popravimo še napaki v Zbranem delu: Janko Kos (1965: 248) je v 17. verzu cenzurnega tiskarskega rokopisa narobe bral prečrtano besedo (v šestnajstimu že letu nam. v šestnajstimu res letu), na koncu 21. verza pa je videl prečrtano podpičje. 22 O nastanku, objavah, rokopisu Dohtarja in na katero deklico naj bi se pesem nanašala, so pisali Avgust in Joka Žigon ter Avgust Pirjevec (Bulovec 1975: 615). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana 265 Tonizacije in atonizacije. Za vse slovenske verzne vzorce (jambski enajsterec, trohejski osmerec idr.) je značilno, da se metrične sheme ne uresničuje stoprocentno, ampak se na šibki položaj včasih postavi naglašeni zlog (tonizacija), na iktih pa se naglasi izpuščajo (atonizacija). Primer atonizacije je »Shivlenja lepſhi poloviza kmalo«, primer tonizacije pa »Dni mojih lepſhi poloviza kmalo« (ikte podčrtujemo, tonizacije so krepke, atonizacije v kurzivi). Ritem vseh variant Slovesa ima z vsemi slovenskimi jambi sledeče skupne lastnosti: atonizacije so veliko pogostejše od tonizacij, šibki položaji se tonizirajo praviloma z enozložno besedo, najpogosteje se tonizira prvi šibki položaj, središčni šibki položaji pa veliko redkeje. − Naslednje Slovesove lastnosti pa so zanj in za druge Prešernove oktave specifične. Atonizacije iktov oz. naglasni profil. Ker so posamezni ikti v določeni pesmi ponavadi različno pogosto naglašeni (od 50 do 100 %), ustvarijo določen ritmični profil. Profili različnih pesmi v jambskem enajstercu pa so si lahko podobni ali pa različni. Čeprav je med variantami Slovesa za do sto besed razlik, imajo vse Slika 7 podoben naglasni profil − naglašenost iktov pada (rimske številke označujejo ikte, Ta profil je poseben in za jambski enajsterec zelo redek. Drugačen je od Prešernovih sonetov in številke so odstotki): 54) ter od enajsterca drugih pesnikov: zanje velja Škrabčevo rnih, kar oblikuje drugačno, kosinusno krivuljo: Vsi Prešernovi soneti 100 100 95 95 90 90 85 85 80 80 75 75 70 70 65 65 60 60 55 55 50 50 I. II. III. IV. V. I. II. III. IV. V. – Slika 7 Slika 7: Naglasni profil Slovesa od mladosti. Slika 8 Slika 8: Naglasni profil Prešernovih sonetov. Ta profil je poseben in za jambski enajsterec zelo redek. Drugačen je od Prešernovih sonetov in 54) ter od enajsterca drugih pesnikov: zanje velja Škrabčevooktave enak profil, za katerega Škrabčevo pravilo ne rnih, kar oblikuje drugačno, kosinusno krivuljo: Ta profil je poseben in za jambski enajsterec zelo redek. Drugačen je od Prešernovih sonetov in epskih ter lirskih tercin (Pretnar 1998: 53−54) ter od enajsterca drugih pesnikov: zanje velja Škrabčevo pravilo, da so neparni ikti pogosteje naglašeni od parnih, kar oblikuje drugačno, kosinusno krivuljo: Enak profil kot Slovo imata tudi Prva ljubezen in oktave Krsta pri Savici. Torej imajo vse Prešernove oktave enak profil, za katerega Škrabčevo pravilo ne velja. Slika 8 O naglasnem profilu in avtorstvu. Če vznikne vprašanje, ali je kateri od rokopisov falsifikat, je na avtorstvo mogoče sklepati tudi iz ritmičnega profila. Za clevelandsko varianto sicer ne, ker je skoraj enaka kot v KČb, za opazno drugačni Kastelčev rokopis pa bi lahko. Padajoči profil je namreč specifičen le za Prešernove oktave in Sonetni venec: potencialni falsifikator Kastelčevega rokopisa, ki je za 40 % drugačen od objave v KČb, bi težko zadel padajoči profil, ki ga morda nima noben drug slovenski pesnik. oktave enak profil, za katerega Škrabčevo pravilo ne Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober 266 Naglašenost šibkih položajev (tonizacija). Tonizacije so bolj slišne od atonizacij, zato so nekajkrat redkejše (v Slovesu 3 % proti 14 %), bolj markirane, so potencialni semantični dejavnik in pomenijo veliko večje odstopanje od metrične sheme. Primerjava deleža tonizacij v Slovesu z drugimi Prešernovimi pesmimi pokaže, da jih je v njegovih najstarejših pesmih Slovo, Prva ljubezen in Ljubezenski soneti (1830–1831) najmanj (celo pod 3 %), v poznejših pesmih pa povprečni delež tonizacij narašča do ok. 6 %. To pomeni, da se nemetričnost Prešernovih enajstercev z leti povečuje. Semantika tonizacij. Včasih ima tonizirajoča beseda lahko semantično vlogo, ikonično sicer redko, lahko pa je ta beseda izpostavljena, poudarjena, pritegne pozornost. Prešeren je prvotni začetek pesmi »Shivlenja lepſhi poloviza« spremenil v »Dni mojih lepſhi poloviza«, s čemer morda implicira, da ne pričakuje prav nobenega lepega dne več; interpretacijski domišljiji je prepuščen tudi osebni zaimek tvoj v verzu »Okuſil sgodej ſim tvoj ſad, Sposnanje!«, s katerim Prešeren očitajoče nagovarja personificirano Mladost, ki ga je s spoznanji pogubila. Besedne meje – trohejsko fraziranje. V vseh slovenskih jambskih verznih vzorcih so meje med besedami za šibkimi položaji pogostejše kot za ikti, kar pomeni, da stojijo sredi stopic in ne na mejah stopic. Zato ima jambski enajsterec v resnici t. i. trohejsko fraziranje in ne jambskega. Za zlogom Clevelandska varianta 1. 2. U| − 35 25 3. U| 80 4. − 37 5. U| 80 6. − 42 7. U| 75 8. − 55 9. U 52 10 11. − U 0 100 Tabela 3: Meje med besedami v clevelandski varianti Slovesa: navpičnice kažejo, kje so besedne meje pogostejše. Fraziranje je v Slovesu in v Prvi ljubezni ter Ljubezenskih sonetih je izrazitejše (visok delež besednih mej za šibkimi položaji, ki je mdr. posledica nadpovprečno velikega števila trohejskih besed tipa mojih, lepši, kmalo) kot v poznejših pesmih, kar pomeni, da so zgodnje Prešernove pesmi bolj metrične. 7 Sklep Novi varianti pesmi Slovo od mladosti in Dohtar ne prinašata informacij, ki bi spreminjale dosedanje razlage besedil, sta pa za prešernoslovje pomembni kot potrdilo Prešernovega ustvarjalnega postopka (pesmi je vse svoje življenje pilil) in obtoka oz. recepcije pesmi (prepisoval in prirejal jih je bodisi za darilo prijateljem in znancem bodisi za predlogo natisom in ponatisom). Vsako naslednjo varianto je intenzivneje opremljal z akcenti. Dohtar je bil zapisan z večjo skrbjo kot Slovo od mladosti, posamezne črke obeh rokopisov pa so ornamentirane, kar nakazuje možnost, da sta bila rokopisa izgotovljena tudi z mislijo, da bosta lahko za darilo. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana 267 Variante Slovesa imajo enak naglasni profil kot druge Prešernove oktave, ki je drugačen od profila Prešernovih (in neprešernovih) sonetov. Slovo, Prva ljubezen in ljubezenski soneti so z ozirom na tonizacijo šibkih položajev in z ozirom na delež besednih mej za šibkimi položaji bolj metrične od poznejših pesmi. Pri zelo spremenjenih rokopisih, kot je Kastelčev, je specifičen ritmični profil lahko potrdilo avtentičnosti rokopisa. Viri in literatura Clevelandska rokopisa Slovesa od mladosti in Dohtarja sta prosto dostopna v dLib in na Wikimedia Commons, na Wikiviru pa je njun diplomatični prepis, skupaj z drugimi ohranjenimi variantami.23 Za druge reference glej Vire in literaturo k članku Zgodbe Prešernovih rokopisov v tej številki Slavistične revije. Summary Prešernology recently documented two new manuscript versions of Prešeren’s poems Dohtar and Slovo od mladosti. Both manuscripts have been donated to the Slovenian Museum and Archives in Cleveland by their owner, Slovene American Evgen Favetti. He received them from his father who had obtained the manuscripts in 1937 from Janez Dolžan, a bookseller and antique dealer from Ljubljana. The manuscripts are well preserved. A comparison with other Prešeren’s manuscripts of the same age reveals that they were written by Prešeren himself. The near-infrared spectroscopy of the paper excludes the possibility of forgery. The Cleveland version of Slovo od mladosti is written in the Bohorič alphabet. It probably dates to 1829, after the first known version of the same poem and before its printed version in the first volume of the almanac Krajnska čbelica in 1830. The Cleveland Dohtar manuscript is written in the Gaj Latin alphabet and dates back to 1845 or 1846 when Prešeren edited his poems for the collection Poezije (1847). Compared to the previous version, the Cleveland Slovo od mladosti shows the greatest number of changes among seven known versions of this poem (including manuscripts and prints). The Cleveland Dohtar manuscript was written at the time when Prešeren started with intense accentuation of his texts. All the versions of both poems are presented in parallel images and in parallel diplomatic transcriptions, accompanied by a commentary on corrections and a list of differences among the versions. The paper concludes with the analysis of Prešeren’s accentuation and prosody. The new versions of poems do not introduce information that would change their existing interpretations, however, they are important for Prešernology as they confirm Prešeren’s creative process and circulation of his poems. Prešeren polished his verses over decades and produced several versions of transcriptions, which he presented either as gifts to friends and acquaintances or as a master copy for print and reprint. 23 Dohtar (različice). Wikivir. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_02.pdf | DOST. 24/02/22 9.19 268 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 3, september–oktober Every new version was copiously accentuated. The Dohtar manuscript includes fewer mistakes than the Slovo od mladosti one. Singular letters in both manuscripts have been ornamented, which opens a possibility they were transcribed to be given as a gift. All versions of Slovo od mladosti have the same stress profile as the rest of Prešern's poems in ottava rima, which is different from the profile of his sonnets. Regarding the accentuation of weak metrical positions and the frequency of word boundaries after weak positions, Slovo od mladosti, Prva ljubezen, and Ljubezenski soneti show a higher degree of metricality than his later poems. The specific stress profile can also confirm the authenticity of one of the manuscripts, namely Kastelic’s. Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)