Stranpoti nekega besedila

kritika konſervativna Diligimus pulchritudinem prudentia et amamus sapientiam virtute Glavna stran O nas Uredniška politika Poslanstvo kritike Tematski sklopi Obvezno branje Liberalizem vs. konservativizem – razprava Išči po strani Search Search Arhiv objav Rok Stergar: Stranpoti nekega besedila Posted on 23/10/2015 by Kritika konſervativna Na članek “Stranpoti slovenskega zgodovinopisja” se je z daljšo repliko odzval dr. Rok Stergar, izredni profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za zelo zanimiv in tehten zapis se avtorju Select Mon zahvaljujemo in se mu hkrati opravičujemo za razmeroma pozno objavo njegovega besedila. Zadnje objave O različnih načinih mišljenj a Hayekov dan 2016 Sprava mora biti širša, ali je ne bo Nemška konservativna revolucija in *** Rok Stergar Stranpoti nekega besedila Ob prebiranju teksta “Stranpoti slovenskega zgodovinopisja” sem prikimaval avtorju, ko je opozoril, da slovenskemu zgodovinopisju primanjkuje polemičnih diskusij, ki bi skozi soočenje argumentov pripomogle k boljšemu razumevanju preteklosti. Res je, sem pomislil, argumentiranih razprav je premalo. Toda potem sem v sklepu prebral, da sem kot modernist – torej nekdo, ki misli, da so Slovenci in drugi narodi vsebinsko in kronološko nov pojav in ne evolucija starejše identitetne kategorije – prav jaz med tistimi preseganje “zagovorniki prevladujočih stališč”, ki si “na vse pretege trudijo ”Interregnuma” dokazati svoj prav, pri čemer se izogibajo soočenju z Konservativec nasprotnimi mnenji.” Ker nerad mislim eno in počnem gleda nasprotno, sem o očitku resno razmislil. Toda bolj kot sem South Park razmišljal in večkrat kot sem prebral omenjeni tekst, bolj se mi Koliko smo je dozdevalo, da ga avtor ni napisal ravno sine ira et studio in stari Slovenci? so zato njegovi sklepi dvomljive vrednosti. Naj to svoje Tolstoj in mnenje argumentiram! napoleoni sodobnega nap Najprej: da bi modernisti prevladovali v slovenskem rednjaštva zgodovinopisju, je zelo dvomljiva trditev. V zadnjih letih sta res Ali smo izšli dve monografiji (Höslerjeva Von Krain zu Slowenien : Die še demokrati? Anfänge der nationalen Differenzierungsprozesse in Krain und der Untersteiermark von der Aufklärung bis zur Najbolj brano Kdo smo in kaj počnemo Sprava mora biti širša, ali je ne bo Ortega y Gasset: Partikularizem in antiparlamentar izem Kaj je pravzaprav konzervativize m? Duhovi Srednje Evrope Čivkanje My Tweets Revolution 1768 bis 1848 in Kosijeva Kako je nastal slovenski narod : Začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja), ki nastanek slovenskega naroda pojasnjujeta v okviru modernistične paradigme. Jaz na ta način svojim študentom razlagam nastanek narodov v Jugovzhodni Evropi. Za modernistične bi lahko označili še posamezne razprave, ki so izšle v domačem in tujem znanstvenem tisku. Toda to je pravzaprav vse. Naj še tako napenjam možgane, toda med slovenskimi zgodovinarji ne najdem niti pet takšnih, ki bi jih označil za moderniste. Modernizem je morda dominantna paradigma v mednarodnem raziskovalnem prostoru, nikakor pa ni “prevladujoče stališče” med slovenskimi zgodovinarji. V literaturi, ne samo v sintezah ampak tudi v monografskih raziskavah, je sicer mogoče zaznati nekaj modernistične terminologije, dominira pa teza, da se je slovenski narod razvil iz starejše (jezikovne, etnične) skupnosti. Slovensko zgodovinopisje se v tem smislu uvršča med ostala srednjeevropska, kjer, kot je pred nekaj leti pokazal ameriški zgodovinar Jeremy King, modernistične interpretacije ostajajo izjema. Spremljaj te nas prek facebook a Zadnji komenta rji Franc Mihič on Sprava mora biti širša, ali je ne bo Čas skrajnosti – za srednjeevropski pogled – Razpotja on Sprava mora biti širša, ali je ne bo Kritika konservativna: O različnih načinih mišljenja Časnik on O različnih načinih mišljenj a Kritika konservativna: »Živel Prvi in Drugi maj!« ali kako težko se je upirati samemu sebi - Jeremy King (dodalo uredništvo) Zakaj torej pisec, ki si pravi Roosevelt, trdi nasprotno? Še več: zapiše celo, da naj bi bil modernizem v slovenskem zgodovinopisju postavljen na piedestal. Tega seveda ne vem, toda slutim, da je v ozadju površno razumevanje. Res je, da danes le še redki zgodovinarji zgodnjesrednjeveške prebivalce prostora med Jadranom in Vzhodnimi Alpami imenujejo Slovenci, še več pa jih pritrjuje mnenju, da se je pomen pojma narod po francoski revoluciji pomembno spremenil, vendar to ne pomeni, da so modernisti. Tako lahko namreč označimo zgolj tiste, ki trdijo, da je slovenski narod povsem nov pojav, ne pa transformacija (“preporod“, “prebuja”) jezikovne ali etnične skupnosti z večstoletno kontinuiteto. Zato recimo med moderniste ne moremo uvrstiti Božidarja Jezernika, ki mestoma uporablja modernistični besednjak, a hkrati piše o “narodni prebuji”, “mobilizaciji etničnih skupin” in celo o tem, da so “narodni buditelji narode prebudili iz tisočletnega spanja”. Natančnost je tu potrebna, saj bi se sicer med modernisti na svojo veliko grozo utegnil znajti celo Igor Grdina, ki je v svoji knjigi Slovenci med tradicijo in perspektivo zapisal: “Vse do leta 1860/61 … so mogli biti Slovenci – podobno kot več drugih srednjeevropskih jezikovnih skupnosti – zgolj kulturno-politično gibanje in ne narod v pravem pomenu besede.” Toda, ker je nadaljeval, da so “prej … obstajali kot posebna slovansko determinirana etnija”, ga med moderniste seveda ne bomo uvrstili. A morda, sem pomislil, trditev o dominaciji modernistov v slovenskem zgodovinopisju ni posledica pomote, saj nenavadno dobro podpira nekatere druge. Da naj bi Časnik on modernisti “avtoritarno razglašali, kdo ima prav” in “kdo sme »Živel Prvi in govoriti v imenu zgodovinske stroke” – ter si na ta način celo Drugi maj!« ali zagotavljali “privilegiran dostop do javnih sredstev za kako težko se raziskovalno dejavnost” – seveda zveni prepričljivejše, če gre je upirati za skupino, ki bi že zaradi svoje številčnosti lahko počela kaj samemu sebi takega, in ne za komajda opazno peščico raziskovalcev. A. Kovač, Kritika Toda pustimo ugibanja in pozabimo na neprepričljivost trditve konservativna: o dominaciji modernistov v slovenskem zgodovinopisju ter Sprava mora poglejmo, kako je z resničnostjo Rooseveltove trditve o biti širša, ali je nepripravljenosti modernistov na dialog. Se torej res ogibamo ne bo - Časnik argumentirani razpravi in jo poskušamo “nadoknaditi s on Sprava piarom”? Si res želimo prilastiti pravico ekskluzivnega mora biti širša, razlaganja zgodovine – in ob tem še ves raziskovalni denar? ali je ne bo Naj odgovorim v svojem imenu, saj osrednji komite za “priročen in cenen način, kako se dokazuje naprednost” še ni Berite! Ethika Politika The American Conservative Časnik New Eastern Europe The Economist La Vanguardia Linkiesta.it Le Figaro First Things Razpotja – revija humanistov Goriške Ius Info Pod črto – Ustvarjanje kakovostnega novinarstva Observador Pogledi sprejel usklajenih stališč. Ne, razpravi in soočanju argumentov se ne izogibam. Prav nasprotno, vedno sem bil mnenja, da je treba vse interpretacije vedno znova preverjati in – če so zato argumenti – spreminjati in popravljati. Mislim pa, da je diskusija lahko produktivna le, če je vsaj za silo korektna in poteka o stvari. Tega pa za dosedanjo dopisovanje o modernističnih interpretacijah nastanka slovenskega naroda v glavnem ne moremo trditi. Pisanje Igorja Grdine v Pogledih so poleg nekaterih stvarnih ugovorov žal zaznamovali predvsem ekskurzi v teorije zarote in že običajno norčevanje, v tem pogledu pa niti Rooseveltov tekst ni ravno vzoren. Ne gre samo za (vsaj) dvomljive trditve, ki sem jih že analiziral, ampak tudi za povsem neargumentirano zatrjevanje, da je za slovenske moderniste značilno apriorno pristajanje na “eno teorijo”, ne da bi “pretresli vire”, da gre za apliciranje tez modnih avtorjev, ki naj bi jih “razumeli bolj na približno”, in da gre navsezadnje le za “dokazovanje, kdo je bolj ‘napreden’ in v ‘koraku s časom'”, podprto s “plehkimi argumenti”. Morda si Roosevelt “brezkompromisno znanstveno polemiko”, ki si je želi, predstavlja kot tak rokohitrski obračun z literaturo, dokazljivo utemeljeno na številnih virih in argumentiranih interpretacijah – ali so zajeti vsi relevantni viri in ali so interpretacije prepričljive, je seveda stvar debate -, toda mene njegovo pisanje spominja kvečjemu na “ideološke denunciacije”, ki jih sicer očita modernistom. Je Die Welt ob vsem tem komurkoli res mogoče očitati, da v taki debati ne The New želi sodelovati? Criterion Le Point Slovensko zgodovinopisje ima vsekakor mnoge probleme in Prospect prav je, da nanje opozarjamo in poskušamo najti vzroke ter Magazine celo ponuditi rešitve; morda smo pri tem včasih lahko nekoliko Project manj prijazni kot bi si želeli najbolj občutljivi bralci. Zelo pa Syndicate dvomim, da bomo karkoli dosegli z izkrivljenim prikazovanjem Domovina dejanskega stanja, z izrazito pristranskim, pravzaprav navijaškim pisanjem. Razen če si želimo le aplavza tistih, ki Spremlja mo Epikeia jih zanima obračun s tem ali onim zgodovinarjem in ne diskusija o zgodovinopisju in zgodovini. Advertisements Bad Catholic Cosmos The In Lost Reformirana stran The Scriptorium Daily LI B E RTAR EC A Catholic Thinker Mere Orthodoxy | Christianity, Politics, and Culture ČAS-OPIS The Hipster Conservative Esohap DAMIJAN blog Širite med narodom: Povezave Evropska Slovenija Tweet This entry was posted in Polemike, Politika zgodovine and tagged Božidar Jezernik, etnija, humanistika, Igor Grdina, Jeremy King, Jernej Kosi, jezik, Forum za modernizem, nacionalizem, narod, narodna prebuja, narodni preporod, paradigme, dialog med Rok Stergar, Slovenci, slovenska zgodovina, zgodovina, zgodovinopisje. vero in kulturo Bookmark the permalink. Inštitut Karantanija Mreža idej – mladi za ← Nekaj opazk k migrantski krizi (I.) Nekaj opazk k migrantski krizi (II.) – kje je odločnost v odločilnem času? → demokracijo, svobodo in razvoj SVETILNIK – društvo za promocijo svobode Naše teme Angela Merkel Blaž Vodopivec bližnji Vzhod Branko Cestnik Charlie Hebdo Delo demokracija desnica diskurz druga svetovna vojna družba Družina družinski zakonik Edmund Burke ekonomija enakost Ethika Politika etika EU Evropa Evropska unija fašizem Prosimo, upoštevajte, da so komentarji namenjeni civizirani izmenjavi mnenj Enter your comment here... Finance First Things gospodarstvo Grčija humor ISIS islam islamizem istospolne poroke izobraževanje Janez Janša kapitalizem Katoliška cerkev katolištvo komunizem konservativci konservativize m konservativn ost krščanstvo kultura kultura dialoga kulturni boj levica LGBT liberalizem Luka Lisjak Madžarska Marc Barnes Matej Avbelj mediji Miro Cerar mladina modernost nacionalizem nasilje neenakost Nemčija papež Frančišek Pogledi politična korektnost politična kultura politične identitete politični diskurzi polpretekla zgodovina poroka Portal Plus progresivizem prva svetovna vojna rasizem religija revija Razpotja revolucija Rod Dreher Rok Novak Ross Douthat Rusija SDS sekularizem SFRJ skupnost Slovenija slovenska politika slovenska zgodovina socializem socialni liberalci Spiked spolnost srednja Evropa svoboda svoboda govora The American Conservativ e The Economist The New American The New Republic The New York Times Thomas Sowell totalitarizem tradicija Ukrajina ukrajinska kriza univerza Viktor Orban Vladimir Putin volitve 2014 zanimivo branje ZDA zgodovina zgodovinska zavest Zoran Janković Časnik človekove pravice šovinizem Žiga Turk Naši avtorji priporoč ajo Ad Dominum Airbeletrina Bloomberg View Brain Pickings Christ & Pop Culture Commentary East Journal Eastern Profiles: Today's PostSoviet Spaces Europinione Foreign Policy Front Porch Republic Hromadske Il Fatto Quotidiano Il Foglio L'Express La Croix Metina lista National Affairs On Faith Political Theology Portal PLUS Public Discourse Sp!ked Spiegel Online Staff and Scrip The American Thinker The Art of Manliness The Catholic Thing The Federalist The Imaginative Conservative The Immanent Frame Think Christian Thomas Sowell University Bookman Washington Examiner Želim slediti spletni strani Enter your email address to follow this blog and receive notifications of new posts by email. Join 78 other followers Enter yo Spremljaj Create a free website or blog at WordPress.com.