Literarni spis - Preobrazba in Boj na požiralniku (1999)

Preobrazba in Boj na požiralniku maj 1999 A čeravno je vzela rana Gregorju gibčnost najbrž za zmerom ter mu je bilo treba zdaj dolgih, dolgih minut celo že za samo prečkanje sobe, kakor staremu invalidu -- da bi se plazil kvišku, na to ni mogel niti pomisliti --, je le učakal pravo odškodnino za to poslabšanje položaja, ker so zdaj pod večer zmerom odpirali vrata v jedilnico. Po njegovem je bila ta odškodnina kar zadostna. Že uro ali dve prej je zmerom natanko opazoval vrata, potlej pa je lahko ležal v temi -- iz jedilnice ga niso videli -- in lahko videl vso družino za osvetljeno mizo in smel poslušati, kar so govorili, tako rekoč s splošnim dovoljenjem, torej čisto drugače kot prej. Kajpa to zdaj niso več bili tisti živahni pomenki kakor nekoč, ko je mislil Gregor nanje vedno kar malce hrepeneč, kadar se je moral truden spravljati med vlažno posteljnino v malih hotelskih sobah. Zdaj je bilo za mizo precej tiho in mirno. Oče je zaspal kmalu po večerji kar na stolu; mati in sestra sta ena drugo opozarjali, da naj bosta tiho; mati je šivala, sklonjena globoko pod luč, dragoceno perilo za neko modno trgovino; sestra -- zdaj si je bila našla službo kot prodajalka -- se je učila zvečer stenografije in francoščine, da bi kasneje kdaj morda lahko dobila boljše mesto. Včasih se je oče zbudil, in ko da sploh ne bi vedel, da je spal, je rekel materi: "Kako dolgo nocoj spet šivaš!" in je pri priči spet zaspal, mati in sestra pa sta se spogledali z utrujenim smehljajem. Ko je šla skozi log, ji je ob pogledu na pokošene redi zastal korak. Pri tem jo je spreletelo toplo, a grenko zadoščenje. Ko se je Dihur po malici vračal od soseda, je onemel obstal pred "bradavico". Toda nagrbano lice se mu je takoj razvedrilo, pri srcu pa mu je bilo mehko in trpko hkrati. Zvečer se nista niti z besedico dotaknila minule noči. Tem strastneje sta govorila o nujnih delih, kakor bi hotela drug drugega prekositi. Skrb za vsakdanji kruh ju je začela podžigati in vse naslednje noči so bile za oba po večini svetle; podnevi sta garala po dninah, ponoči pa doma. Tako sta se gnala nekaj dni, požela ječmen, ga zložila, navozila na njivo gnoj in vse pripravila za repino setev. Naslednjega dne sta hotela ostati doma in iti zgodaj zjutraj orat. Že v mraku pa je prišla k bajti Modrejeva dekla: "Gospod so rekli, da morate priti jutri žet." "Jutri smo mislili sejati repo." Toda deklina je bila naučena in je rekla: "Gospodar so rekli, da drugič lahko h komu drugemu greste po prasce!" To je bilo hudo in jasno povedano. Spomladi je dobila Dihurka pri Modreju par prascev in je ostala polovico dolžna. 1. Na kratko predstavi oba avtorja in njuno leposlovno delo. 2. Primerjaj zasnovo, vrh in razsnovo v obeh novelah. 3. Umesti odlomka v dogajanje: navedi, kaj se je zgodilo pred posameznim odlomkom in kaj takoj po njem. 4. Z razčlembo odlomkov predstavi razliko med osebnim in vsevednim pripovedovalcem. 5. Natančneje označi in primerjaj dva patriarhalna lika. 6. Predstavi odnose v obeh družinah, njun družbeni položaj, vzrok za njuno nesrečo in ob odlomkih vlogo dela v življenju njunih članov.