Aytmatov - Röportajlar

50 Years of Mladinsko Theatre, 1997

The name Balbina Battelino Baranovič is incorporated into the very beginnings of the Slovene professional theatre after the Second World War. Born in Vienna, she studied stage arts and journalism there during the war, then later enrolled at the Academy of Dramatic Arts (now AGRFT) in Ljubljana immediately after it was established and graduated from its Directing Department. In the period after 1950, as artistic director, she helped to turn the Prešeren Theatre in Kranj into a professional theatre. After 1955, she launched the founding of the first professional theatre for young people, the Mladinsko Theatre. She not only directed performances between 1955 and 1963 but she simultaneously set up its organizational, conceptual and programme foundations. Through these activities, she actually laid the groundwork of the Mladinsko Theatre’s future development as a live theatre with an unconventional repertoire, a challenging and, above all, experimental theatre for young people “from 7 to 70 years of age”.

2012

Eseji v tej knjigi so izšli iz referatov, ki so jih njihovi avtorji predstavili na istoimenskem simpoziju »Likovno / Vizualno«, ki se je 11. in 12. maja 2011 odvijal v Mestnem muzeju v Ljubljani. Globinska inspiracija simpozija je bil podnaslov likovnoteoretske monografije »Slikarsko mišljenje« prof. dr. Milana Butine iz leta 1984, ki se glasi Od vizualnega k likovnemu. Je podnaslov dandanes, ko se je področje umetnosti z uvajanjem novih konceptov, novih umetniških praks in novomedijskih tehnologij močno razširilo, še tako relevanten, kakor se je kazal tri dekade nazaj? Je njegova vektorska usmeritev enako samoumevna kot je bila? Sta vizualno in likovno še vedno povezana na način »baze« in »nadstavbe« ali pa nekdanja samoumevnost namesto prihodnostnih ponuja le še iritacijske potenciale? Bi ne bilo likovne umetnosti danes ustrezneje preimenovati v vizualno? Sta likovna in vizualna umetnost sinonima ali je treba začeti govoriti o likovni in vizualni umetnosti kot o dveh samostojnih i...

Studia universitatis hereditati, 2017

2005

Keria: Studia Latina et Graeca, 2003

20. maja 2003 je v devetdesetem letu starosti preminil nestor antičnih študij na Slovenskem, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Jože Kastelic. Njegovo tematsko izredno široko in raznovrstno delovanje v slovenski kulturi in znanosti se razteza v časovnem razponu več kot treh četrtin stoletja, saj se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta 1926 dalje, zaključuje pa s pesniško zbirko »Ode«, kije izšla letošnjo pomlad, kak mesec dni pred pesnikovo smrtjo. Kastelic je bil ne le naš zadnji enciklopedično izobraženi poznavalec antike, temveč tudi globok poznavalec kulturne zgodovine, umetnosti, literature in filozoftje kasnejših obdobij vse do sodobnosti. Njegov publicistični opus, kije za čas do leta 1988 razviden iz dveh bibliograftj 2 , razodeva namreč izredno širino in raznolikost pokojnikovega dela. To sega na področje poezije in se širše nanaša na številna vprašanja književnosti od antike do moderne dobe, na vprašanja klasične filologije, arheologije, umetnostne zgodovine, muzeologije, filozoftje, recepcije antične materialne in duhovne dediščine v moderni dobi. Kot avtor tega zapisa se niti za predstavitev, kaj šele za oceno tovrstne Kastelčeve ustvarjalnosti ne čutim niti poklicanega niti usposobljenega. Ob tem naj opozorim na skoraj tri desetletja staro oceno Kastelica kot arheologa, poznavalca umetnosti antike in muzeologa izpod peresa njegovega prijatelja in sodelavca Staneta Gabrovca, ki odlično zadene bistvo pokojnikovega ustvarjanja na teh področjih. 3 Ta spominski zapis naj velja predvsem prikazu pokojnikovega ukvarjanja z antično zgodovino in njegove vloge v zgodovinski vedi in zgodovinski publicistiki na Slovenskem. To področje z nekaj desetin objav do 1988 in več objavami po tem letu predstavlja vsekakor manj izstopajoč del Kastelčevega opusa, ki pa je navzoč v vseh obdobjih 1 Ta nekrolog v spomin na Jožeta Kastelica je bil objavljen tudi v Zgodovinskem časopi su, katerega uredništvu se zahvaljujemo, daje tudi nam dovolilo objavo.

Jezik in slovstvo, 2024

DOAJ (DOAJ: Directory of Open Access Journals), 2012

Teorija in praksa

The article analyses the frequency of interview addresses, as typologically defined by Korošec (1998), in four radio interviews and four interview podcasts featuring the same guests. In addition, some other textual strategies, such as supporting signals and role reversals, are analysed. The journalistic interview is a highly institutionalised form of one-way dialogue, which has indeed been proven in radio interviews to a considerable extent. In podcasts, however, due to the different production and listening practices, speech usually displays more characteristics of everyday discourse, as was displayed in the choices of interview addresses and other textual strategies in the analysed podcasts. Keywords: interview, interview address, radio, podcast, everyday speech

2014

Slovenian Medical Journal, 2021