Deželni glavar je kot namestnik deželnega kneza predstavljal vrh deželnoknežje upravne ureditve. ... more Deželni glavar je kot namestnik deželnega kneza predstavljal vrh deželnoknežje upravne ureditve. Na Kranjskem zametki urada segajo v prvo polovico 13. stoletja, a je stalen postal šele od srede dvajsetih let 14. stoletja. Deželni glavarji so izhajali iz vrst uglednega plemstva in so morali v vladarjevem imenu izpolnjevati raznovrstne naloge. Srednjeveške urade so poosebljali njihovi nosilci, zato jih je treba preučevati na osnovi prozopografskih študij. Glede na to, da so dosedanje raziskave za Kranjsko prinesle netočne in nepopolne rezultate, je namen prispevka na podlagi virov odpraviti napake in predstaviti historiat deželnega glavarstva, deželne glavarje ter njihove pravice, naloge in pristojnosti.
V prispevku je predstavljenih petnajst vladarskih pečatov, shranjenih v Narodnem muzeju Slovenije... more V prispevku je predstavljenih petnajst vladarskih pečatov, shranjenih v Narodnem muzeju Slovenije, pri čemer gre za trinajst originalnih primerkov in dva poznejša odlitka. Gradivo obsega le manjši del krovne zbirke pečatov in pečatnikov ter do sedaj še ni bilo deležno temeljitejše obravnave. Pri predstavitvi posameznih primerkov je pozornost namenjena njihovi fizični obliki, umetnostnozgodovinski analizi, raziskavi provenience in poskusu čim bolj natančne datacije. Prispevek se ukvarja tudi z grboslovnimi raziskavami, saj so vladarski pečati pomemben vir zanje.
RULERS' SEALS FROM THE COLLECTION OF THE SLOVENIAN NATIONAL MUSEUM The contribution presents fifteen rulers' seals kept by the National Museum of Slovenia which include thirteen original specimens and two subsequent casts. The materials, comprising a small part of the general collection of seals and signets, have so far not been thoroughly examined. Each specimen is described in terms of its physical shape, art historical analysis and provenance, as well as with an aim to provide a most accurate dating. The contribution also deals with heraldic research, for which rulers' seals constitute an important source.
Prispevek obravnava približno polstoletno obdobje, v katerem so člani rodbine Apfaltrer opravljal... more Prispevek obravnava približno polstoletno obdobje, v katerem so člani rodbine Apfaltrer opravljali službo deželnoknežjih oskrbnikov gospostva Gamberk. V tem času je vodilna vloga pripadala jeterbenški liniji Apfaltrerjev, ki se je predvsem na račun zvestobe deželnemu knezu, kralju in cesarju Frideriku V. (III.), močno okrepila. Po pridobitvi gospostva Lebek v fevd se je od nje odcepila gamberško-lebeška stranska veja rodu, ki je doživela viden vzpon, a je po moški strani izumrla že v drugi generaciji. Razmeroma dobra ohranjenost virov odstira vpogled v življenje gospoščinskih oskrbnikov in delovanje poznosrednjevškega gospostva, omogoča pa tudi razumevanje posledic dogodkov in procesov širšega pomena v tem lokalnem okolju.
in 735. Gorenjskem (Radovljica, Kamen in Waldenberg) in predvsem na Dolenjskem in Notranjskem (Lo... more in 735. Gorenjskem (Radovljica, Kamen in Waldenberg) in predvsem na Dolenjskem in Notranjskem (Lož, Ortnek, Ribnica, Kočevje, Čušperk, Kostel, Poljane, Kravjek in Stari grad), k temu pa so spadale še deželnoknežje zastave Višnja Gora, Novo mesto in Kostanjevica. 224 Leta 1423 se je nadvojvoda Ernest Železni odpovedal seniorstvu nad Celjskimi, ti pa so mu menda v zameno zastonj vrnili kar štirinajst zastavljenih gospostev ter mest in trgov, med katerimi so bili Kranj, Kamnik, Postojna, Novo mesto, Kostanjevica, Štatenberk na Dolenjskem, Višnja Gora in Goričane. 225 Oglejski patriarh Ludvik, ki je po letu 1420 bival v pregnanstvu na celjskem dvoru, je leta 1425 Celjskim podelil nekdanje ortenburške oglejske fevde (Lož, Ortnek, Ribnica, Kočevje, Poljane, Kostel, Čušperk in Sternek), potrdil pa jim je tudi stare celjske fevde (Gornji Grad, Stari grad, Mirna in razne desetine). 226 Celjski so na različne načine obvladovali še na primer Polhov Gradec, Smlednik in celotno nekdanjo goriško Grofijo v Marki in Metliki, ki so jo imeli že pred letom 1389 v zastavi od Habsburžanov. 227 Slednji so zaradi potreb po gotovini in večnih finančnih stisk zastavili velik del svojih posesti in mitnic grofom Celjskim, s čimer so se ti močno okrepili. 228 Leta 1435, ko je vladanje v notranjeavstrijskih deželah nastopil vojvoda Friderik V. (kot kralj in cesar III.), je bil njegov položaj na Kranjskem v precej nezavidljivi situaciji, saj so bili obsežni deli dežele v rokah Celjskih, ki so predstavljali vse bolj resno grožnjo deželnoknežji oblasti. Odsotnost mladega vojvode, ki se je poleti 1436 odpravil na večmesečno romanje v Sveto deželo, 229 je izkoristil cesar Sigismund Luksemburški in konec novembra tega leta povzdignil celjske grofe v državne kneze, s čimer je bila ustvarjena podlaga za izločitev njihovih teritorijev iz okvirjev habsburških dednih dežel in za oblikovanje posebne celjske dežele. 230 Ta privilegij je močno razburil Friderika V., 224 ŠTIH, Celjski grofje, str. 238-239; BIZJAK, Ratio facta est, str. 134; KOS, Vitez in grad, str. 72; KOSI, Potujoči srednji vek, str. 42 in 47. 225 KRONES, Die Freien von Saneck II, str. 156-157; ŠTIH, Celjski grofje, str. 241, glej op. 113. Kot kaže, so Celjski vrnili Kostanjevico, Višnjo Goro, Štatenberk in Novo mesto šele leta 1431. Ta gospostva so Habsburžani zastavili Ortenburžanom in zastava je nato kot dediščina prešla na celjske grofe. V zameno je grof Herman II. dobil Tomaj v postojnskem gospostvu in stolp v Kranju (AS
Članek obravnava listino cesarja Friderika III. o izboljšanju kranjskega deželnega grba iz januar... more Članek obravnava listino cesarja Friderika III. o izboljšanju kranjskega deželnega grba iz januarja leta 1463, ki spada med pomembnejše dokumente 15. stoletja. Njena izstavitev je postavljena v kontekst zgodovinskega dogajanja v tem burnem obdobju. V sklopu tega je pozornost posvečena tudi ustanovitvi častnih uradov dednega maršala, strežaja in točaja na Kranjskem in v Slovenski marki, saj so vzroki njihovega nastanka tesno povezani z omenjeno listino. Raziskava se ukvarja še z dvaintridesetimi poimensko naštetimi plemiči, pri čemer je dokazano, da ti niso predstavljali celotnega kranjskega kontingenta, namenjenega pomoči cesarju na Dunaj.
Deželni glavar je kot namestnik deželnega kneza predstavljal vrh deželnoknežje upravne ureditve. ... more Deželni glavar je kot namestnik deželnega kneza predstavljal vrh deželnoknežje upravne ureditve. Na Kranjskem zametki urada segajo v prvo polovico 13. stoletja, a je stalen postal šele od srede dvajsetih let 14. stoletja. Deželni glavarji so izhajali iz vrst uglednega plemstva in so morali v vladarjevem imenu izpolnjevati raznovrstne naloge. Srednjeveške urade so poosebljali njihovi nosilci, zato jih je treba preučevati na osnovi prozopografskih študij. Glede na to, da so dosedanje raziskave za Kranjsko prinesle netočne in nepopolne rezultate, je namen prispevka na podlagi virov odpraviti napake in predstaviti historiat deželnega glavarstva, deželne glavarje ter njihove pravice, naloge in pristojnosti.
V prispevku je predstavljenih petnajst vladarskih pečatov, shranjenih v Narodnem muzeju Slovenije... more V prispevku je predstavljenih petnajst vladarskih pečatov, shranjenih v Narodnem muzeju Slovenije, pri čemer gre za trinajst originalnih primerkov in dva poznejša odlitka. Gradivo obsega le manjši del krovne zbirke pečatov in pečatnikov ter do sedaj še ni bilo deležno temeljitejše obravnave. Pri predstavitvi posameznih primerkov je pozornost namenjena njihovi fizični obliki, umetnostnozgodovinski analizi, raziskavi provenience in poskusu čim bolj natančne datacije. Prispevek se ukvarja tudi z grboslovnimi raziskavami, saj so vladarski pečati pomemben vir zanje.
RULERS' SEALS FROM THE COLLECTION OF THE SLOVENIAN NATIONAL MUSEUM The contribution presents fifteen rulers' seals kept by the National Museum of Slovenia which include thirteen original specimens and two subsequent casts. The materials, comprising a small part of the general collection of seals and signets, have so far not been thoroughly examined. Each specimen is described in terms of its physical shape, art historical analysis and provenance, as well as with an aim to provide a most accurate dating. The contribution also deals with heraldic research, for which rulers' seals constitute an important source.
Prispevek obravnava približno polstoletno obdobje, v katerem so člani rodbine Apfaltrer opravljal... more Prispevek obravnava približno polstoletno obdobje, v katerem so člani rodbine Apfaltrer opravljali službo deželnoknežjih oskrbnikov gospostva Gamberk. V tem času je vodilna vloga pripadala jeterbenški liniji Apfaltrerjev, ki se je predvsem na račun zvestobe deželnemu knezu, kralju in cesarju Frideriku V. (III.), močno okrepila. Po pridobitvi gospostva Lebek v fevd se je od nje odcepila gamberško-lebeška stranska veja rodu, ki je doživela viden vzpon, a je po moški strani izumrla že v drugi generaciji. Razmeroma dobra ohranjenost virov odstira vpogled v življenje gospoščinskih oskrbnikov in delovanje poznosrednjevškega gospostva, omogoča pa tudi razumevanje posledic dogodkov in procesov širšega pomena v tem lokalnem okolju.
in 735. Gorenjskem (Radovljica, Kamen in Waldenberg) in predvsem na Dolenjskem in Notranjskem (Lo... more in 735. Gorenjskem (Radovljica, Kamen in Waldenberg) in predvsem na Dolenjskem in Notranjskem (Lož, Ortnek, Ribnica, Kočevje, Čušperk, Kostel, Poljane, Kravjek in Stari grad), k temu pa so spadale še deželnoknežje zastave Višnja Gora, Novo mesto in Kostanjevica. 224 Leta 1423 se je nadvojvoda Ernest Železni odpovedal seniorstvu nad Celjskimi, ti pa so mu menda v zameno zastonj vrnili kar štirinajst zastavljenih gospostev ter mest in trgov, med katerimi so bili Kranj, Kamnik, Postojna, Novo mesto, Kostanjevica, Štatenberk na Dolenjskem, Višnja Gora in Goričane. 225 Oglejski patriarh Ludvik, ki je po letu 1420 bival v pregnanstvu na celjskem dvoru, je leta 1425 Celjskim podelil nekdanje ortenburške oglejske fevde (Lož, Ortnek, Ribnica, Kočevje, Poljane, Kostel, Čušperk in Sternek), potrdil pa jim je tudi stare celjske fevde (Gornji Grad, Stari grad, Mirna in razne desetine). 226 Celjski so na različne načine obvladovali še na primer Polhov Gradec, Smlednik in celotno nekdanjo goriško Grofijo v Marki in Metliki, ki so jo imeli že pred letom 1389 v zastavi od Habsburžanov. 227 Slednji so zaradi potreb po gotovini in večnih finančnih stisk zastavili velik del svojih posesti in mitnic grofom Celjskim, s čimer so se ti močno okrepili. 228 Leta 1435, ko je vladanje v notranjeavstrijskih deželah nastopil vojvoda Friderik V. (kot kralj in cesar III.), je bil njegov položaj na Kranjskem v precej nezavidljivi situaciji, saj so bili obsežni deli dežele v rokah Celjskih, ki so predstavljali vse bolj resno grožnjo deželnoknežji oblasti. Odsotnost mladega vojvode, ki se je poleti 1436 odpravil na večmesečno romanje v Sveto deželo, 229 je izkoristil cesar Sigismund Luksemburški in konec novembra tega leta povzdignil celjske grofe v državne kneze, s čimer je bila ustvarjena podlaga za izločitev njihovih teritorijev iz okvirjev habsburških dednih dežel in za oblikovanje posebne celjske dežele. 230 Ta privilegij je močno razburil Friderika V., 224 ŠTIH, Celjski grofje, str. 238-239; BIZJAK, Ratio facta est, str. 134; KOS, Vitez in grad, str. 72; KOSI, Potujoči srednji vek, str. 42 in 47. 225 KRONES, Die Freien von Saneck II, str. 156-157; ŠTIH, Celjski grofje, str. 241, glej op. 113. Kot kaže, so Celjski vrnili Kostanjevico, Višnjo Goro, Štatenberk in Novo mesto šele leta 1431. Ta gospostva so Habsburžani zastavili Ortenburžanom in zastava je nato kot dediščina prešla na celjske grofe. V zameno je grof Herman II. dobil Tomaj v postojnskem gospostvu in stolp v Kranju (AS
Članek obravnava listino cesarja Friderika III. o izboljšanju kranjskega deželnega grba iz januar... more Članek obravnava listino cesarja Friderika III. o izboljšanju kranjskega deželnega grba iz januarja leta 1463, ki spada med pomembnejše dokumente 15. stoletja. Njena izstavitev je postavljena v kontekst zgodovinskega dogajanja v tem burnem obdobju. V sklopu tega je pozornost posvečena tudi ustanovitvi častnih uradov dednega maršala, strežaja in točaja na Kranjskem in v Slovenski marki, saj so vzroki njihovega nastanka tesno povezani z omenjeno listino. Raziskava se ukvarja še z dvaintridesetimi poimensko naštetimi plemiči, pri čemer je dokazano, da ti niso predstavljali celotnega kranjskega kontingenta, namenjenega pomoči cesarju na Dunaj.
Uploads
Papers by Jernej Kotar
RULERS' SEALS FROM THE COLLECTION OF THE SLOVENIAN NATIONAL MUSEUM
The contribution presents fifteen rulers' seals kept by the National Museum of Slovenia which include thirteen original specimens and two subsequent casts. The materials, comprising a small part of the general collection of seals and signets, have so far not been thoroughly examined. Each specimen is described in terms of its physical shape, art historical analysis and provenance, as well as with an aim to provide a most accurate dating. The contribution also deals with heraldic research, for which rulers' seals constitute an important source.
RULERS' SEALS FROM THE COLLECTION OF THE SLOVENIAN NATIONAL MUSEUM
The contribution presents fifteen rulers' seals kept by the National Museum of Slovenia which include thirteen original specimens and two subsequent casts. The materials, comprising a small part of the general collection of seals and signets, have so far not been thoroughly examined. Each specimen is described in terms of its physical shape, art historical analysis and provenance, as well as with an aim to provide a most accurate dating. The contribution also deals with heraldic research, for which rulers' seals constitute an important source.