Zaviralec Janusove kinaze
Zaviralci Janusove kinaze, zaviralci JAK ali jakinibi so družine učinkovin, ki zavirajo Janusovo kinazo, uporabljajo se pri zdravljenju nekaterih vnetnih avtoimunskih bolezni, kot so luskavica, revmatoidni artritis, mielofibroza[1] in kronična vnetna črevesna bolezen. Janusove kinaze (JAK) so družina znotrajceličnih nereceptorskih tirozin kinaz, ki se vežejo na transmembranske citokinske receptorje ter fosforilirajo STAT v signalni poti JAK-STAT.[2] Pred začetkom zdravljenja je treba pri bolnikih opraviti presejalni test za tuberkulozo.[3] Zaviralci JAK namreč zavirajo imunski sistem in lahko povzroči aktivacijo latentne tuberkuloze[4] oziroma pojav drugih okužb, kot je na primer pasovec. Redko pride do hudih neželenih učinkov, kot so tromboembolični dogodki, predrtje prebavil, intersticijska bolezen pljuč.[5] Pojavijo se lahko tudi povišane vrednosti lipidov v krvi, in sicer tako LDL kot HDL.[6]
Predstavniki
[uredi | uredi kodo]Doslej je bilo odobrenih za klinično uporabo že več zaviralcev JAKː[7][8]
Klinična uporaba
[uredi | uredi kodo]Zaviralci JAK se uporabljajo za zdravljenje:[7][9][3]
V kliničnih raziskavah preskušajo uporabo zaviralcev JAK za obvladovanje citokinske nevihte, ki jo povzroči covid-19.[7]
Mehanizem delovanja
[uredi | uredi kodo]Zaviralci JAK zavirajo encime družine Janusovih kinaz (JAK), ki spada med tirozin kinaze in so vpleteni v aktivacijo imunskega sistema.[2] V družino JAK uvrščamo štiri beljakovine, in sicer JAK1, JAK2, JAK3 ter TYK2 (tirozin kinaza 2), ki so povezani z različnimi citokinskimi receptorji. Po vezavi ustreznega citokina pride do fosforilacije beljakovin STAT, ki se nato translocirajo v jedro, kjer sprožijo prepisovanje genov.[7] Gre za tako imenovano signalno pot JAK/STAT, ki jo za prožanje svojega učinka uporabljajo številni provnetni citokini, rastni faktorji in hormoni, ki so udeleženi tudi v imunopatogenezi številnih imunsko posredovanih bolezni.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544860/zaviralec?query=zaviralec&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 10. 2020.
- ↑ 2,0 2,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522476/kinaza, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 10. 2020.
- ↑ 3,0 3,1 Smrekar N., Svetina P. Iskanje in zdravljenje latentne TB pred uvedbo bioloških zdravil. Zbornik sestanka: Pljuča in prebavila Ljubljana, Domus Medica, 9. maj 2019, urednik zbornika Mitja Košnik. Ljubljana: Združenje pnevmologov Slovenije, 2019.
- ↑ Wintrop K. l. s sod. Tuberculosis and other opportunistic infections in tofacitinib-treated patients with rheumatoid arthritis. Ann Rheum Dis 2016;75:1133–1138. doi:10.1136/annrheumdis-2015-207319.
- ↑ Harigai M. Growing evidence of the safety of JAK inhibitors in patients with rheumatoid arthritis. Rheumatology, Volume 58, Issue Supplement_1, februar 2019, Pages i34–i42.
- ↑ Choy E. H. Clinical significance of Janus Kinase inhibitor selectivity. Rheumatology, Volume 58, Issue 6, junij 2019ː 953–962.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Jakopin Ž. s sod. Blaženje sindroma sproščanja citokinov pri COVID-19. Farm vestn 2020; 71: 152–162.
- ↑ https://www.ema.europa.eu/en/medicines, vpogled: 24. 10. 2020.
- ↑ https://www.ema.europa.eu/en/documents/referral/xeljanz-article-20-procedure-annex-i-ii-iii_sl.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Xeljanz,, vpogled: 23. 10. 2020.
- ↑ Tomažič J. Celično posredovana imunost in okužbe. Okužbe pri kritično bolnih : sepsa in okužbe z odpornimi po Gramu negativnimi bakterijami; 7. mednarodno izobraževanje s področja okužb pri življenjsko ogroženih bolnikih, Ljubljana, februar 2020. Ljubljana: Združenje za infektologijo pri SZD, 2020ː 92–112.