Pojdi na vsebino

Wikipedija:Glavna stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Tukaj so zbrane povezave o urejanju vsebin na glavni strani slovenske Wikipedije.

Izbrani članek

[uredi | uredi kodo]

Glej Predloga:Izbrano in Arhiv


Zgodovinska francoska iniciala iz 13. stoletja s predstavniki treh slojev srednjeveške družbe
Zgodovinska francoska iniciala iz 13. stoletja s predstavniki treh slojev srednjeveške družbe

Srednji vek je zgodovinsko obdobje, ki je v Evropi trajalo približno od leta 500 do leta 1500 našega štetja. Je drugo od treh tradicionalnih obdobij zahodne zgodovine: antike, srednjega veka in novega veka. Za srednji vek so značilni prevlada kmetijstva, izkoriščanje kmetov, počasne medregionalne komunikacije, osebni odnosi v oblastnih strukturah in šibkost državne uprave. Obdobje se včasih deli na zgodnji, visoki in pozni srednji vek. Obdobje zgodnjega srednjega veka se imenuje tudi temni vek.

Zmanjševanje števila prebivalcev, propadanje mest in centralne oblasti, množično preseljevanje ljudstev, predvsem germanskih, in pokristjanjevanje, ki se je začelo v pozni antiki, se je nadaljevalo tudi v zgodnjem srednjem veku. V visokem srednjem veku, ki se je začel po letu 1000, se je število prebivalcev Evrope močno povečalo, saj je srednjeveško toplo obdobje povečalo donose v kmetijstvu, s tehnološkimi in kmetijskimi inovacijami pa se je začela »komercialna revolucija«. V poznem srednjem veku v 14. stoletju so se dogajale velike nesreče, kot sta lakota in kuga, ki so zmanjšala prebivalstvo za polovico. Konflikti med etničnimi in družbenimi skupinami so se stopnjevali in lokalni konflikti so pogosto prerasli v obsežne vojne, kot je bila stoletna vojna. V zadnjem stoletju srednjega veka se je s pomorskimi odpravami za iskanje novih trgovskih začelo obdobje odkritij.

Ste vedeli, da ...

[uredi | uredi kodo]

Glej Wikipedija:Ste vedeli, da ... in Predloga:Ste vedeli.


Izbrane slike

[uredi | uredi kodo]

Glej Wikipedija:Izbrane slike in Predloga:Slika.


SŽ 363 001
Tovorni vlak z lokomotivo SŽ serije 363 na poti iz Kopra blizu Črnotič


Avtor fotografije: Nelso Silva


Izbrane obletnice

[uredi | uredi kodo]

Glej Wikipedija:Izbrane obletnice.


13. december: dan republike na Malti (1974)

Zajetje Sadama Huseina

11. december12. december14. december15. december


Ukinjeni razdelki

[uredi | uredi kodo]

Nedavni dogodki

[uredi | uredi kodo]

Glej Predloga:Nedavni dogodki. - ukinjeni v začetku junija 2007 zaradi prepočasnega posodabljanja in neaktualnosti.



Izbrana oseba

[uredi | uredi kodo]

Glej Predloga:Oseba in Arhiv - ukinjene v oktobru 2006, združeno s izbranimi članki


Georg Friedrich Händel

Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj, * 23. februar 1685, Halle, Nemčija, † 14. april 1759, London, Anglija.

Na dvoru Weiβenfelsov je vojvoda spoznal Händelovo nadarjenost. Mladi Georg Friedrich je dobil glasbenega učitelja Friedricha Wilhelma Zachowa, ki je bil organist. Skupaj z njim je pri 12 letih, prvič pokazal svoje spretnosti na berlinskem dvoru, kjer je pustil izjemen vtis. Svoje velike uspehe je Händel začel z oratorijema Saul, Izrael v Egiptu in concertom grossom Aleksander's fest. Največkrat izvajano delo Mesija je predstavil 13. aprila 1742 v Dublinu. Leta 1745 je zložil junaški oratorij Juda Makabejec, ki je doživel velik uspeh. Leta 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Händel se je odločil za operacijo, ki žal ni uspela in postal je skoraj slep. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne arije ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja... Na področju olatorijev je bil Händel nepremagljiv. Napisal je več kot 40 oper, 25 oratorijev, 30 instrumentalnih skladb in nekaj od.


Izbrani navedek

[uredi | uredi kodo]

Združeno s projektom Izbrane osebe


Naslovnica šeste knjige
Strah pred imenom samo poveča strah pred osebo samo.


Albus Dumbledore v knjigi Harry Potter in kamen modrosti.

Ravnatelj čarovniške akademije posvari Harryja Potterja, naj ga ne bo strah izgovarjati imena svojega največjega sovražnika, lorda Mrlakensteina, saj se mora soočiti s svojimi notranjimi strahovi.
Serija knjig o Harryju Potterju je postala svetovni fenomen, že peta knjiga je podrla vse rekorde založnikov, za šesto knjigo, ki izide julija, pa je v prvi nakladi 10,8 milijonov izvodov.