Pojdi na vsebino

Stolnica sv. Aleksandra Nevskega, Sofija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stolnica svetega Aleksandra Nevskega
Portret
Stolnica svetega Aleksandra Nevskega se nahaja v Bolgarija
Stolnica svetega Aleksandra Nevskega
Stolnica svetega Aleksandra Nevskega
Lega na zemljevidu Bolgarije
42°41′45.02″N 23°19′58.69″E / 42.6958389°N 23.3329694°E / 42.6958389; 23.3329694
KrajSofija
Država Bolgarija
Verska skupnostBolgarska pravoslavna Cerkev
Patrocinijsv. Aleksander Nevski,
sv. Ciril in Metod (1916-1920)
Relikvijedel rebra sv. Aleksandra Nevskega
Zgodovina
Statusstolnica
Zgrajena1882
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
ArhitektAleksander Pomerancev
Slognovobizantinski
Konec gradnje1912
Lastnosti
Zmogljivost10.000
Višina45 m
Površina3.170 m²
Število kupol5

Stolnica sv. Aleksandra Nevskega (bolgarsko Храм-паметник Свети Александър Невски, Hram-pametnik Sveti Aleksandăr Nevski, slovensko Cerkev-spomenik sveti Aleksander Nevski) je pravoslavna stolnica v bolgarski prestolnici Sofiji. Zgrajena je v novobizantinskem slogu in služi kot stolna cerkev patriarha Bolgarije. Je ena od največjih pravoslavnih stolnic na svetu in za stolnico Svetega Save v Beogradu druga največja na Balkanu. Stolnica je ena od največjih turističnih zanimivosti Sofije.[1][2] Meri 3.170 m2 in lahko sprejme 10.000 vernikov.[1]

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]

Stolnica Aleksandra Nevskega je križna bazilika s poudarjeno osrednjo kupolo. Pozlačena kupola je visoka 45 m, zvonik pa 53 m.[1] Ima dvanajst zvonov s skupno maso 23 ton. Največji tehta 12 ton, najlažji pa 10 kg.[1] Notranjost je okrašena z raznobarvnim italijanskim marmorjem, brazilskim oniksom, alabastrom in drugimi dragimi gradivi. Okrog osrednje kupole je z drobnimi zlatimi črkami napisana molitev očenaš.[1]

Načrt in gradnja

[uredi | uredi kodo]

Gradnja stolnice se je začela leta 1882[2] s polaganjem temeljega kamna, večina del pa je bila opravljena od leta 1904 do 1912.[1] Sveti Aleksander Nevski je bil ruski princ. Zgrajena je bila v znamenje spoštovanja do 200.000 ruskih, beloruskih, ukrajinskih in bolgarskih vojakov,[3] ki so padli med rusko-turško vojno 1877–1778, v kateri je bila izpod osmanske oblasti med drugim osvobojena tudi Bolgarija.

Načrte je naredil Aleksander Pomerancev[2] s pomočjo Aleksandra Smirnova in Aleksandra Jakovljeva. Izvirni načrt so v letih 1884–1885 temeljito spremenili in ga dokončali leta 1898. Gradnjo in dekoriranje je opravila skupina bolgarskih, ruskih, avstroogrskih in drugih evropskih umetnikov, arhitektov in delavcev, vključno z že omenjenimi arhitekti, katerim so se pridružili Petko Momčilov, Jordan Milanov, Haralampi Tačev, Ivan Mrkvička, Vasilij Bolotnov, Nikolaj Bruni, Aleksander Kiseljov, Anton Mitov in več drugih.

Elemente iz marmorja in svetila so izdelali v Münchnu, kovinske dele vrat v Berlinu, vrata sama pa v tovarni Karla Bamberga na Dunaju. Mozaike so izdelali v Benetkah.

Sprememba imena

[uredi | uredi kodo]

V prvi svetovni vojni sta bili Bolgarija in Rusija na nasprotnih straneh, zato so stolnico od leta 1916 do 1920 poimenovali po svetem Cirilu in Metodu.[1] Po vojni so ji vrnili staro ime. 12. septembra 1924 je bila razglašena za bolgarski kulturni spomenik.

Relikvije

[uredi | uredi kodo]

Levo od oltarja so v skrinjici razstavljene relikvije Aleksandra Nevskega, ki jih je podarila Ruska pravoslavna cerkev. Spremljajoči napis v bolgarščini pravi, da so v skrinjici relikvije (мощи, mošči). Po videzu sodeč gre za košček rebra.

Muzej

[uredi | uredi kodo]

V kripti stolnice je muzej, v katerem je največja zbirka pravoslavnih ikon v Evropi. Ikone so del zbirke bolgarske Narodne galerije.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Stolnica, v ozadju bolgarski parlament
    Stolnica, v ozadju bolgarski parlament
  • Mozaik sv. Aleksandra Nevskega na zahodni fasadi z napisom Св. благовѣрниы кн. Александръ Невскій
    Mozaik sv. Aleksandra Nevskega na zahodni fasadi z napisom Св. благовѣрниы кн. Александръ Невскій
  • Mozaik sv. Evdokije nav južnimi vhodnimi vrati
    Mozaik sv. Evdokije nav južnimi vhodnimi vrati
  • Mozaik sv. Teodozija Tărnovskega
    Mozaik sv. Teodozija Tărnovskega
  • Vhodna vrata
    Vhodna vrata
  • Notranjost stolnice
    Notranjost stolnice
  • Kraljevi prestoli
    Kraljevi prestoli
  • Kupole
    Kupole
  • Glavna kupola
    Glavna kupola

Okolica

[uredi | uredi kodo]

V bližini je cerkev svete Sofije, po kateri je Sofija dobila ime. Druge znamenite bližnje zgradbe so Spomenik neznanemu junaku, Bolgarska akademija znanosti, parlament, park Ivana Vazova z njegovim spomenikom in nagrobnikom, sofijska Opera, balet in park z bolšjim trgom.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Mihail Djuzev. Sofia, Bulgaria. Hitotoki.org, 2010, web: Hito-4.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Neo-Byzantine architecture. archipaedia.net, 2010, web: A7.
  3. ↑ Alexander Nevsky Cathedral (Sofia). Pridobljeno 2. septembra 2016.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Stolnica sv. Aleksandra Nevskega, Sofija.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolnica_sv._Aleksandra_Nevskega,_Sofija&oldid=6341720«