Serek

(Unicode: 𓊁 )

Serek

V egiptovskih hieroglifih je serek pravokoten okvir z nišami ali pročeljem palače starodavne egipčanske arhitekture, v kateri je kraljevo ime. Nad njo (običajno) stoji Hor (sokol). Serek je prvi znak, ki se je uporabljal za kraljevo ime v stari egipčanski ikonografiji, ki je veljala pred novejšo in bolj znano kartušo v obdobju četrte dinastije, ki je vladala 500−700 let.

Zgodovina

Serek faraona Džeta, prva dinastija, z njegovim imenom v okvirju in Horom (sokol). To je stela z njegovega groba v Abidu in je zdaj v Louvru v Parizu.^[1] Ta pogrebna stela je ena od dveh, ki sta bili na vzhodni strani grobnice v Abidu in označevali kraj, na katerem so darovali. Širina stele je približno 65 cm, višina pa približno 143 cm.^[2]

Eden najpomembnejših elementov kraljeve oznake in identitete v starem Egiptu je bilo ime kralja, saj so faraoni skrbeli, da bi tudi prihodnje generacije poznale svoje kralje.^[1] Serek je bil prvič uporabljen že pri vladarjih preddinastičnega obdobja, kar se je nadaljevalo skoraj vso zgodovino Egipta kljub uporabi kartuše.^[3] Prvi najdeni serek je serek faraona Džeta iz prve dinastije. Serek kralja Senusreta I., ki je bil kralj v obdobju dvanajste dinastije, hranijo v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku. Sereki kraljev tridesete dinastije so tudi ohranjeni.^[4]

Serekh predstavlja kraljevo palačo, prikazano v kombinaciji tlorisa in narisa. Pravokotni okvir je tloris, medtem ko je vzorčasta površina predstavljala fasado.^[2] Serek je zarezan ali pobarvan s črnilom. Vsebuje kraljevo ime, ki je bilo uporabljeno na različne načine in je bila temeljna izjava o kraljevi ideologiji.^[5] Ime kralja je bilo napisano s hieroglifom in Horom kot inkarnacijo boga neba.

Razvoj

Najzgodnejši sereki so bili prazni, ker je bil že sam simbol sporočilo kraljeve oblasti. Sčasoma je kralj začel pisati vanj tudi pridevek. V njih je prevladoval simbol Hora. Samo v obdobju druge dinastije so opazili spremembe pri oblikovanju imena Hora s Setom (zaradi začasne višje pomembnosti boga Seta v kraljevi simboliki) in nato Hora-in-Seta (verjetno simbolizira združitev obeh delov kraljestva). Zakaj je prišlo do te spremembe, je bilo veliko različnih mnenj, vendar točen vzrok še vedno ni jasen.

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Kathryn A. Bard, An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt. Malden: Blackwell Publishing, 2008, str. 114.
↑ ^2,0 ^2,1 Gay Robins. The Art of Ancient Egypt. Cambridge: Harvard University Press, 2000, str. 33.
↑ Ian Shaw. The Oxford History of Ancient Egypt. New York: Oxford University Press Incorporated, 2000, str. 6.
↑ Stephen Quirke. Who Were The Pharaohs?: A history of their names with a list of cartouches. London: British Museum Publications Limited, 1990, str. 29.
↑ Robins (2000), str. 36.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Serek.

Egipčanski bogovi in boginje Arhivirano 2015-02-06 na Wayback Machine.

[Bard-AoAE114-1] 1,0 ^1,1 Kathryn A. Bard, An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt. Malden: Blackwell Publishing, 2008, str. 114.

[Robins-33-2] 2,0 ^2,1 Gay Robins. The Art of Ancient Egypt. Cambridge: Harvard University Press, 2000, str. 33.

[3] Ian Shaw. The Oxford History of Ancient Egypt. New York: Oxford University Press Incorporated, 2000, str. 6.

[4] Stephen Quirke. Who Were The Pharaohs?: A history of their names with a list of cartouches. London: British Museum Publications Limited, 1990, str. 29.

[Robins-36-5] Robins (2000), str. 36.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]