Samostan v Suceviți
 | |
  Geografska lega: Samostan v Suceviți, Romunija | |
| Osnovne informacije | |
|---|---|
| Polno ime | Mănăstirea Sucevița |
| Red | vzhodna pravoslavna cerkev |
| Ustanovitev | 1581 |
| Blagoslovitev | Jezusovo vstajenje |
| Ljudje | |
| Ustanovitelj | Gheorghe Movilă |
| Arhitektura | |
| Status | ženski samostan |
| Slog | bizantinska arhitektura, gotska arhitektura, moldavski slog |
| Konec gradnje | 1601 |
| Kraj | |
| Lokacija | Sucevița, Romunija |
| Koordinate | 47°46′41.2″N 25°42′40.3″E / 47.778111°N 25.711194°E |
| Dostop | da |
| Unescova svetovna dediščina | |
| Del | Churches of Moldavia Samostan v Suceviți |
| Kriterij | kulturni: i, iv |
| Referenca | 598 |
| Vpis | 1993 (17. zasedanje) |
| Razširitve | razširjen 2010 |
Samostan je pravoslavni samostan v severovzhodnem delu Romunije v bližini reke Sucevița v vasi Sucevița, 18 km oddaljene od mesta Rădăuți, okrožje Suceava. Stoji v južnem delu zgodovinske regije Bukovina (severozahodna Moldavija). Leta 1585 so ga zgradili Ieremia Movilă, Gheorghe Movilă in Simion Movilă. [1]
Leta 2010 je bil samostan vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine kot ena od moldavskih poslikanih cerkev.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Samostan sta zgradila Ieremia Movilă, vladar (vojvoda) kneževine Moldavije, in njegov brat Simion med letoma 1582 in 1584. Cerkev obdaja obzidje z obrambnimi stolpi in stoji na podeželju. Samostan se še vedno uporablja. V samostanskem muzeju si je mogoče ogledati in kupiti vezenje, ikone, rokopise in knjige.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Cerkev ima bizantinske in gotske elemente ter nekatere elemente iz drugih poslikanih cerkva na severu Moldavije. Notranje in zunanje stene so povsem poslikane in imajo veliko umetniško vrednost. Prikazujejo svetopisemske dogodke iz Stare in Nove zaveze. Datacija slik je okoli 1601. Je eden zadnjih samostanov z zunanjimi poslikavami v znamenitem moldavskem slogu.
Notranje samostansko dvorišče je skoraj kvadratno (100 krat 104 metre) in je obdano z visokim (6 m) in širokim (3 m) obzidjem. V kompleksu je več obrambnih struktur, med katerimi so štirje stolpi (po eden na vsakem vogalu). Sucevița je bila knežja rezidenca, pa tudi utrjen samostan. Debele stene danes čuvajo muzej, v katerem je izjemna zbirka zgodovinskih in umetniških predmetov. V grobnici sta Ieremije in Simion Movilă, bogata portreta, vezena s srebrno nitjo, skupaj s cerkveno srebrnino, knjigami in iluminiranimi rokopisi, kar vse priča o pomembnosti Sucevițe kot delavnice rokopisov, nato pa središča za tiskanje.
Freske
[uredi | uredi kodo]
Samostan je med najbolj znanimi moldavskimi samostani in edini, katerega notranje in zunanje stene so v celoti okrašene s stenskim slikami in freskami. [1] Na severnem pročelju je lestev vrlin, ki se vzpenja v nebesa. Hudiči vlečejo ljudi z nebeško lestvijo v pekel, medtem ko nad njo lebdijo angeli. Ljudje, ki se dvigajo po stopnicah, so oblečeni kot menihi.
14 prizorov iz 16. stoletja je mogoče najti na zunanji steni s slikami starih grških poganskih pesnikov in mislecev, kot so podobe neoplatonika Porfirija, Solona, Sofoklesa, Platona, Aristotela in Pitagore, ter tudi sibile. [2] Slike kažejo razmerje vzhodne cerkve do duhovne dediščine predkrščanske grške antike. [3]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Pogled na kompleks z obzidjem v ozadju -
-
Križ na dvorišču samostana -
Freska -
Obrambni stolp -
Vhod
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Joscha Remus, Hans-Gerd Spelleken: Rumänien und Republik Moldau. Reise Know-How-Verlag, 2008
- ↑ V. Grecu: Darstellungen altheidnischer Denker und Schriftsteller in der Kirchenmalerei des Morgenlandes (= Académie Roumaine. Bulletin de la section historique, IX, Nr. 1), 1924, S. 1–68.
- ↑ Ivan Dujčev: Antike heidnische Dichter und Denker in der alten bulgarischen Malerei, Sofia 1978, S. 141ff.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Kloster Suceviţa
- Kloster Suceviţa - rotravel.com Arhivirano 2016-09-12 na Wayback Machine.
- Sucevita Monastery. culturalromtour.com
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
