Pojdi na vsebino

Program Artemis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Artemis program
An arrowhead combined with a depiction of a trans-lunar injection trajectory forms an "A", with an "Artemis" wordmark printed underneath
DržavaZdružene države Amerike
OrganizacijaNASA and partners
Namenraziskovanje Lune s človeško posadko
Statusaktiven
Zgodovina programa
Strošek35 milijard USD (2020–2024)[1]
Trajanje2017–sedanjost[2]
Prvi poletArtemis 1 (načrtovan)
Prvi polet s posadkoArtemis 2 (načrtovan)
Izstrelišče(a)
Podatki o vozilu
Vozilo(a) s posadko
Izstrelitveno(a) vozilo(a)

Program Artemis je mednarodni program vesoljskih poletov, ki ga financira vlada ZDA in katerega cilj je do leta 2024 izvesti pristanek prve ženske in naslednjega moškega na Luni, natančneje v območju luninega južnega pola.[5][6]

Program izvajajo pretežno NASA, ameriške komercialne vesoljske družbe, za katere je NASA sklenila pogodbo, in mednarodni partnerji, vključno z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), Japonsko agencijo za raziskovanje vesolja (JAXA), Kanadsko vesoljsko agencijo (CSA), Italijansko vesoljsko agencijo (ASI),[7] avstralsko vesoljsko agencijo (ASA), Vesoljsko agencijo Združenega kraljestva (UKSA), Vesoljsko agencijo Združenih arabskih emiratov (UAESA),[8] Državno vesoljsko agencijo Ukrajine in Brazilsko vesoljsko agencijo (AEB).[9] NASA vodi program, vendar pričakuje, da bodo mednarodna partnerstva igrala ključno vlogo. Dolgoročni cilji vključujejo ustanovitev ekspedicijske ekipe in trajnostno prisotnost na Luni, postavitev temeljev za zasebna podjetja za izgradnjo luninega gospodarstva in sčasoma pošiljanje ljudi na Mars.[10]

Decembra 2017 je predsednik Donald Trump podpisal Direktivo o vesoljski politiki 1, s katero je odobril lunino kampanjo. Artemis se opira na tekoče programe vesoljskih plovil, med katerimi so Orion, Gateway in Commercial Lunar Payload Services, ter doda še nerazvito pristajalno napravo s posadko. Vesoljski sistem bo služil kot glavna nosilna raketa za Orion, medtem ko so komercialne rakete namenjene za druge elemente kampanje.[11] NASA je zahtevala 1,6 milijarde ameriških dolarjev dodatnega financiranja za Artemis za proračunsko leto 2020, medtem ko je odbor za odobritev senata od NASE zahteval petletni proračunski profil, ki ga potrebuje za oceno in odobritev v kongresu.[12] Februarja 2021 je uprava Bidena potrdila program Artemis.[13]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Trenutni program Artemis vključuje več glavnih komponent drugih preklicanih programov in misij NASE, kot sta program Constellation in Asteroid Redirect Mission. Prvotno je bil zakonsko urejen z Nasinim zakonom o odobritvi leta 2005, Constellation je vključeval razvoj Ares I, Ares V in Orion Crew Exploration Vehicle. Program je trajal od zgodnjih 2000-ih do leta 2010.[14]

Maja 2009 je predsednik Barack Obama ustanovil Avguštinov odbor, da bi upošteval več ciljev, vključno s podporo Mednarodni vesoljski postaji, razvojem misij zunaj nizke zemeljske orbite (vključno z Luno, Marsom in bližnjimi predmeti) in uporabo komercialnega prostora znotraj opredeljenih proračunskih omejitev.[15] Odbor je zaključil, da je bil program Constellation v veliki meri premalo financiran in da pristanek na Luni leta 2020 ni mogoč. Constellation je bil nato ustavljen.[16]

15. aprila 2010 je predsednik Obama v vesoljskem centru Kennedy govoril o načrtih uprave NASE in odpovedal neorionske elemente Constellation ob predpostavki, da je program postal neveljaven. Namesto tega je predlagal dodatnih 6 milijard ameriških dolarjev in pozval k razvoju novega raketnega programa za nove težje dvižne rakete, ki bodo pripravljene za gradnjo do leta 2015 z misijami posadke na orbito Marsa do sredine 2030-ih.[17]

11. oktobra 2010 je predsednik Obama podpisal zakon o odobritvi NASE iz leta 2010, ki je vključeval zahteve za takojšen razvoj vesoljskega sistema za lansiranje kot nadaljnje nosilne rakete do space shuttla in nadaljnji razvoj vozila za raziskovanje s posadko sposoben podpirati misije zunaj nizke zemeljske orbite z začetkom leta 2016, hkrati pa, kjer je to mogoče, povečati uporabo delovne sile, sredstev in zmogljivosti space shuttla, programa Constellation in drugih programov NASE. Zakon je vlagal tudi v vesoljske tehnologije in robotske zmogljivosti, povezane s splošnim okvirom za raziskovanje vesolja, še naprej je podpiral komercialne orbitalne prevozne storitve, komercialne storitve oskrbe in razširil program za razvoj komercialne posadke.[18]

Predsednik Donald Trump je 30. junija 2017 podpisal izvršno odredbo o ponovni ustanovitvi Nacionalnega sveta za vesolje, ki mu predseduje podpredsednik Mike Pence. Prva proračunska zahteva Trumpove administracije je ohranila programe vesoljskega letenja iz obdobja Obame: komercialne storitve oskrbe, razvoj komercialne posadke, sistem za izstrelitev v vesolje in vesoljsko plovilo Orion za globoke vesoljske misije, hkrati pa zmanjšalo znanstvene raziskave o Zemlji in pozvalo k odpravi Nasinih izobraževalnih pisarn.[19]

11. decembra 2017 je predsednik Trump podpisal Direktivo o vesoljski politiki 1, spremembo nacionalne vesoljske politike, ki predvideva integriran program pod vodstvom ZDA s partnerji iz zasebnega sektorja za človekovo vrnitev na Luno, čemur sledijo misije na Mars in naprej. Politika poziva Nasinega skrbnika, naj "s komercialnimi in mednarodnimi partnerji vodi inovativen in trajnosten program raziskovanja, ki bo omogočil širjenje človeka po celotnem Osončju in na Zemljo vrnil nova znanja in priložnosti". Cilj prizadevanj je učinkovitejša organizacija vladnih, zasebnih in mednarodnih prizadevanj za vrnitev ljudi na Luno in postavitev temeljev za morebitno človekovo raziskovanje Marsa.[5]

26. marca 2019 je podpredsednik Mike Pence napovedal, da bo Nasin cilj pristajanja na Luni pospešen za štiri leta z načrtovanim pristankom leta 2024. 14. maja 2019 je Nasin administrator Jim Bridenstine sporočil, da se bo novi program imenoval Artemis, ki je v grški mitologiji sestra dvojčka Apolona in boginje Lune.[20] [21]Kljub takojšnjim novim ciljem so bile misije na Mars do leta 2030 še vedno predvidene od maja 2019.[22]

Februarja 2020 je Bela hiša v okviru proračuna za proračunsko leto 2021 zahtevala povečanje sredstev za 12% za kritje programa Artemis. Skupni proračun bi znašal 25,2 milijarde ameriških dolarjev na leto, 3,7 milijarde ameriških dolarjev bi namenili sistemu človeškega izkrcanja. Nasin finančni direktor Jeff DeWit je dejal, da meni, da ima agencija "zelo dober poskus", da ta proračun posreduje Kongresu kljub demokratičnim pomislekom glede programa.[5] Vendar je julija 2020 Odbor za proračunska sredstva za hišo zavrnil zahtevano povečanje financiranja Bele hiše.[23] Predlog zakona v Parlamentu namenja le 700 milijonov ameriških dolarjev sistemu človeškega izkrcanja, kar je 3 milijarde dolarjev manj od zahtevanega zneska.[24]

V februarju 2021 je vršilec dolžnosti upravitelja Nase Steve Jurczyk na vprašanje glede terminskega načrta projekta ponavljal te proračunske pomisleke in pojasnil,[25][26] da "cilj pristanka na Luni leta 2024 morda ni več realen cilj".[27]

4. februarja 2021 je tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki izrazila podporo prizadevanju.[28][29]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani NASA puts a price on a 2024 Moon landing — US$35 billion, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  2. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Artemis_home20190519, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  3. ↑ Gebhardt, Chris (6. april 2017). »NASA finally sets goals, missions for SLS — multi-step plan to Mars«. NASASpaceFlight.com. Pridobljeno 21. avgusta 2017.
  4. ↑ Grush, Loren (18. julij 2019). »NASA's daunting to-do list for sending people back to the Moon«. The Verge. Pridobljeno 28. avgusta 2019.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 »NASA: Moon to Mars«. NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. avgusta 2019. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  6. ↑ Berger, Eric (20. maj 2019). »NASA's full Artemis plan revealed: 37 launches and a lunar outpost«. Ars Technica (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. aprila 2021.
  7. ↑ »NASA signs agreement with Italy to cooperate on Artemis«. SpaceNews (v ameriški angleščini). 25. september 2020. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  8. ↑ Potter, Sean (13. oktober 2020). »NASA, International Partners Advance Cooperation with Artemis Accords«. NASA. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  9. ↑ Potter, Sean (14. december 2020). »NASA Administrator Signs Statement of Intent with Brazil on Artemis«. NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2022. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  10. ↑ »NASA: Artemis Accords«. NASA. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  11. ↑ Grush, Loren (17. maj 2019). »NASA administrator on new Moon plan: 'We're doing this in a way that's never been done before'«. The Verge (v angleščini). Pridobljeno 12. aprila 2021.
  12. ↑ »NASA boss pleads for steady moon mission funding«. www.cbsnews.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. aprila 2021.
  13. ↑ »White House endorses Artemis program«. SpaceNews (v ameriški angleščini). 4. februar 2021. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  14. ↑ January 2011, Clara Moskowitz 07. »NASA Stuck in Limbo as New Congress Takes Over«. Space.com (v angleščini). Pridobljeno 12. aprila 2021.
  15. ↑ »NASA - Charter of the Review of U.S. Human Space Flight Plans Committee«. www.nasa.gov (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2021. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  16. ↑ »Obama signs Nasa up to new future«. BBC News (v britanski angleščini). 11. oktober 2010. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  17. ↑ »NASA - President Barack Obama on Space Exploration in the 21st Century«. www.nasa.gov (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2017. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  18. ↑ »S.3729 - 111th Congress (2009-2010): National Aeronautics and Space Administration Authorization Act of 2010«. www.congress.gov. 11. oktober 2010. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  19. ↑ Clark, Stephen. »Trump signs order reviving long-dormant National Space Council – Spaceflight Now« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. aprila 2021.
  20. ↑ May 2019, Robert Z. Pearlman 14. »NASA Names New Moon Landing Program Artemis After Apollo's Sister«. Space.com (v angleščini). Pridobljeno 12. aprila 2021.
  21. ↑ Chang, Kenneth (14. maj 2019). »For Artemis Mission to Moon, NASA Seeks to Add Billions to Budget«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  22. ↑ »NASA: Moon to Mars«. NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. avgusta 2019. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  23. ↑ »Appropriations Committee Releases Fiscal Year 2021 Commerce-Justice-Science Funding Bill«. House Committee on Appropriations (v angleščini). 7. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. avgusta 2020. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  24. ↑ »House bill offers flat funding for NASA«. SpaceNews (v ameriški angleščini). 7. julij 2020. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  25. ↑ February 2021, Meghan Bartels 05. »NASA has a lot to tackle this year as Biden takes charge. Here's what the agency's acting chief has to say«. Space.com (v angleščini). Pridobljeno 12. aprila 2021.
  26. ↑ Feldscher, Jacqueline. »NASA reassesses Trump's 2024 moon goal«. POLITICO (v angleščini). Pridobljeno 12. aprila 2021.
  27. ↑ Berger, Eric (18. februar 2021). »Acting NASA chief says 2024 Moon landing no longer a "realistic" target«. Ars Technica (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. aprila 2021.
  28. ↑ »Press Briefing by Press Secretary Jen Psaki and National Security Advisor Jake Sullivan, February 4, 2021«. The White House (v ameriški angleščini). 4. februar 2021. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  29. ↑ »Artemis: Biden administration backs US Moon shot«. BBC News (v britanski angleščini). 5. februar 2021. Pridobljeno 12. aprila 2021.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  • Program Apollo - program v letih 1961–72, v sklopu katerega so na Luno stopili prvi ljudje
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Program_Artemis&oldid=6258873«