Pariška pogodba (1951)

Pariška pogodba
Dolgo ime: Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ;
Datum podpisa	18. april 1951
Lokacija	Pariz, Francija
Začetek veljavnosti	23. julij 1952
Konec veljavnosti	23. julij 2002
Podpisniki	"Šest":; Belgija; Francija; Zahodna Nemčija; Italija; Luksemburg; Nizozemska
	The Treaty establishing the European Coal and Steel Community (ECSC) v Wikiviru

Pariška pogodba (uradno Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo) je bila podpisana 18. aprila 1951. Države podpisnice so bile Francija, Zahodna Nemčija, Italija in tri države Beneluksa (Belgija, Luksemburg in Nizozemska). S pogodbo so ustanovile Evropsko skupnost za Premog in Jeklo (ESPJ), ki je pozneje postala del Evropske Unije. Pogodba je začela veljati 23. julija 1952 in prenehala veljati 23. julija 2002, natanko petdeset let po tem, ko je prišla v veljavo.

Pogodba je bila videna kot sredstvo za zagotavljanje politične in gospodarske stabilnosti v zahodni Evropi po drugi svetovni vojni. Nekatere države, ki so prej bile v vojni druga z drugo, so si s to pogodbo delile sredstva proizvodnje premoga in jekla, surovin, ki so bile ključne v vojni.

Evropsko deklaracijo so podpisali vsi prisotni voditelji. Ta je izjavila, da se je s pogodbo rodila Evropa. Poudarjala je nadnacionalno načelo kot temelj nove demokratične ureditve Evrope. Nadnacionalnemu konceptu je ostro nasprotoval Charles de Gaulle.