Pojdi na vsebino

Candida

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kandida)
Candida

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Ascomycota (zaprtotrosnice)
Poddeblo: Saccharomycotina
Razred: Saccharomycetes (kvasovke)
Red: Saccharomycetales
Družina: Saccharomycetaceae
Rod: Candida
Berkh., 1923
Vrste

C. albicans
C. ascalaphidarum
C. amphixiae
C. antarctica
C. atlantica
C. atmosphaerica
C. blattae
C. carpophila
C. cerambycidarum
C. chauliodes
C. corydali
C. dosseyi
C. dubliniensis
C. ergatensis
C. fructus
C. glabrata
C. fermentati
C. guilliermondii
C. haemulonii
C. insectamens
C. insectorum
C. intermedia
C. jeffresii
C. kefyr
C. krusei
C. lusitaniae
C. lyxosophila
C. maltosa
C. membranifaciens
C. milleri
C. oleophila
C. oregonensis
C. parapsilosis
C. quercitrusa
C. sake
C. shehatea
C. temnochilae
C. tenuis
C. tropicalis
C. tsuchiyae
C. sinolaborantium
C. sojae
C. viswanathii
C. utilis

Candida (Kandida) je rod kvasovk. Številne vrste kandid so endosimbionti z živalmi in tudi ljudmi, vendar nekatere lahko povzročijo tudi bolezni, imenovane kandidoze. Najpogosteje povzroča glivično bolezen pri ljudeh in nekaterih živalskih vrstah vrsta Candida albicans in se pojavlja zlasti pri posameznikih z motenim delovanjem imunskega sistema.[1] Številne kandide so del normalne črevesne flore, pri sesalcih C. albicans, nekatere vrste pa kot endosimbionti naseljujejo žuželke.[2][3]

V zadnjem desetletju so postale okužbe s kandidami klinično pomembnejše, predvsem zaradi porasta bolnikov z oslabljenim imunskim sistemom, ki so zelo dovzetni za oportunistične okužbe[4] Medtem so razvozlali celoten genom več vrst kandid, kar omogoča nove pristope pri preučevanju, odkrivanju bolezni ter tudi pri razvoju novih protiglivičnih zdravil.[4]

Vrsta Candida antarctica predstavlja vir lipaze, ki se uporablja v industrijske namene.

Kliničnokemijske lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Na agarskem gojišču kandide tvorijo večje, okrogle, bele do umazano bele kolonije.[5]

Klinične značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Nekatere vrste kandid povzročajo površinske glivične bolezni, na primer na sluznicah v ustih, žrelu, na nožnici ... Povzročajo lahko tudi sistemske okužbe, kjer povzročitelj prodre v kri, povzroči okužbe različnih notranjih organov in predstavlja življenjsko ogroženost. Sistemske okužbe se pojavljajo zlasti pri bolnikih z aidsom, pri zdravljenih s kemoterapijo ter pri bolnikih po presaditvi organov.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Ryan KJ; Ray CG, ur. (2004). Sherris Medical Microbiology (4 izd.). McGraw Hill. ISBN 0-8385-8529-9.
  2. Nguyen NH; Suh SO; Blackwell M (2007). »Five novel Candida species in insect-associated yeast clades isolated from Neuroptera and other insects«. Mycologia. 99 (6): 842–858. doi:10.3852/mycologia.99.6.842.
  3. Suh SO; Nguyen NH; Blackwell M (2008). »Yeasts isolated from plant-associated beetles and other insects: seven novel Candida species near Candida albicans«. FEMS Yeast Res. 8 (1): 88–102. PMID 17986254.
  4. 4,0 4,1 4,2 Enfert C; Hube B, ur. (2007). Candida: Comparative and Functional Genomics. Caister Academic Press. ISBN 9781904455134.
  5. »Candida species«. DoctorFungus.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2007. Pridobljeno 9. februarja 2007.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Predstavnosti o temi Candida v Wikimedijini zbirki