Pojdi na vsebino

Gent–Wevelgem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gent–Wevelgem
Podatki o dirki
Datumkonec marca
RegijaFlandrija, Belgija
Vzdevek»Vetrovna klasika«
»Dirka Echelon«
Disciplinacestna
TekmovanjeUCI World Tour
TipKlasika
OrganizatorFlandrijske klasike
Direktor dirkeLuc Gheysens
Spletna stranwww.gent-wevelgem.be Uredite to na Wikipodatkih
Moški
Prva izvedba1934 (1934)
Št. izvedb86
Prvi zmagovalecBelgija Gustave Van Belle
Največ zmagvsak po 3 zmage:
Belgija Robert Van Eenaeme
Belgija Rik Van Looy
Belgija Eddy Merckx
Italija Mario Cipollini
Belgija Tom Boonen
Slovaška Peter Sagan
Zadnji zmagovalecDanska Mads Pedersen
Ženske
Prva izvedba2012 (2012)
Št. izvedb13
Prva zmagovalkaZdruženo kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Lizzie Armitstead
Največ zmagNizozemska Kirsten Wild (2x)
Zadnja zmagovalkaNizozemska Lorena Wiebes

Gent–Wevelgem, uradno Gent–Wevelgem – Po poljih Flandrije, je pomladanska enodnevna klasična kolesarska dirka v Belgiji, ki jo prirejajo od leta 1934. Je del svetovne serije UCI World Tour. Tradicionalno poteka zadnjo nedeljo pred dirko po Flandriji.

Čeprav ima dirka zaradi ravnega terena sloves sprinterske klasike, njen zgodnji datum, na začetku sezone, običajno pomeni, da se morajo kolesarji soočiti z močnim vetrom in dežjem, pa tudi s kar nekaj vzponi, vključno z zelo strmima (23 %) na hrib Kemmelberg.[1]

Leta 2005 je bila dirka vključena v prvo sezono serije UCI Pro Tour, takrat najvišjega ranga tekmovanja. Od leta 2011 naprej dirko organizira združenje Flandrijske klasike in od takrat je pod okriljem svetovne serije UCI World Tour. Od leta 2012 naprej na isti dan kot pri moških potekajo tudi ženske dirke, ki pa je od leta 2016 naprej pod okriljem ženske svetovne serije UCI Women's World Tour.[2]

To ime je dirka dobila leta 2015 po kultni istoimenski pesmi »Po poljih Flandrije« ob 100. obletnici prve svetovne vojne, takrat jo je namreč napisal kanadski podpolkovnik John McCrae.[3]

Dirka, ki jo prirejajo pozno v marcu, je del Flandrijskega kolesarskega tedna, katerega del so tudi preostale štiri dirke Skozi Flandrijo, E3 Saxo Bank Classic, Classic Brugge–De Panne in Dirka po Flandriji.

Ena izmed sedmih Flandrijskih klasik spada med štiri uradno tlakovane belgijske klasike.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Amaterska dirka

[uredi | uredi kodo]

Prvo dirko je leta 1934 organiziral časopis Gazet van Antwerpen, s ciljem v mestu Wevelgem, saj je bil to domač kraj prvega lastnika dirke, lokalnega proizvajalca tekstila Georges Matthijsa. Start dirke v Gentu je bil tako logična poteza, saj je bilo mesto kraj številnih tovarn lanu, ki so trgovale z Wevelgemom.

Belgijski kolesarski šampion iz Wevelgema Gaston Rebry, ki je kraljeval v 1930ih, je kriv da dirka sploh obstaja, saj so jo prvič organizirali prav njemu v čast, domačinu, ki na tej dirki ni nikoli nastopal.

Prva izvedba dirke je bila amaterska, na ravninski 120 km dolgi, na njej pa so nastopali le belgijci. Leta 1936 so dirko podaljšali na 168 km, Robert Van Eenaeme pa je bil prvi profesionalni zmagovalec.[4].

Spomladanska klasika

[uredi | uredi kodo]
Gaston Rebry, belgijski kolesarski as iz 1930ih let, domačin iz Wevelgema, zaradi katerega so (njemu v čast) sploh organizirali prvo dirko, na kateri pa sam sploh ni nikoli nastopil.
Tlakovani Kemmelberg prvič na trasi dirke leta 1955, je postal osrednja točka dirke. Najstrmejši del proti vrhu znaša kar 23%.

Dirka je bila v vsej svoji zgodovini prekinjena samo v obdobju med drugo svetovne vojno, med leti 1940 in 1944, v prvem letu korone pa so jo iz tradicionalnega marčevskega termina prestavili na oktober. Leta 1945 so jo po nekajletni prekinitvi spet organizirali kot profesionalno dirko. Gaston Rebry, takratni predsednik kolesarskega kluba "Het Vliegend Wiel", je postal nov direktor dirke. Robert Van Eenaeme je postal prvi povojni zmagovalec, presentljivo šele deset dni po koncu dirke, potem ko so uradniki natačno pregledali fotofiniš.

Leta 1947 so dirki prvič dodelili marčevski termin, s čimer je pridobila na prestižu. Organizator Rebry je uspel pripeljati dve italijanski ikoni kot sta Gino Bartali in Fausto Coppi, ki sta na dirko privabila ogromno gledalcev.

Dirka je nenehno iskala svoj prostor pod soncem, z stalnim spreminjajem trase in termina v koledarju. Leta 1977 je bila trasa na kateri je zmagal Bernard Hinault, kar je bil njegov prvi večji mednarodni uspeh, najdaljša v zgodovini dirke in dolga kar 277 kilometrov z skupno kar 11 vzponi v Ardenih in dvema na sloviti hrib Kemmelberg (23%).

V 1980ih letih je dirka pridobila sloves sprinterske klasike. Italijanski šprinterski as Mario Cipollini je zmagal rekordnih trikrat. Zmagali pa so še sprinterji kot so Sean Kelly, Guido Bontempi, Džamolidin Abdužaparov in Tom Steels.

Trasa

[uredi | uredi kodo]

V nasprotju z drugimi flamskih klasik, ki se večinoma odvijajo okrog mesta Oudenaarde in številnih hribov v Ardenih, ta zavije v Zahodno Flandrijo in v severno Francijo, ima manj hribovskih odsekov, zato je bolj primerna za šprinterje. Dolga okrog 250 km, kar je največ izmed nespomeniških klasik, in se po dolžini tudi najbolj približa 5 spomenikom.

Tlakovci

[uredi | uredi kodo]

Čeprav velja za tlakovano klasiko, ima pravzaprav zelo malo tlakovanih odsekov. Le Kemmelberg in gornji del Kasselberga imata oba skupaj 2 km kock, kar je občutno manj od drugih klasik v Flandriji in severni Franciji. Poleg tega ni ravnih odsekov in oba tlakovana vzpona sta v odličnem stanju, saj sta del prometnega omrežja.[5]

Moški

[uredi | uredi kodo]

Zmagovalci po letih

[uredi | uredi kodo]
Leto Zmagovalec Drugi Tretji
1934 Belgija Gustave Van Belle Belgija Maurice Vandenberghe Belgija Jérôme Dufromont
1935 Belgija Albert Depreitre Belgija Jérôme Dufromont Belgija Karel Catrysse
1936 Belgija Robert Van Eenaeme Belgija Joseph Somers Belgija Gaston Denys
1937 Belgija Robert Van Eenaeme Belgija Albert Ritserveldt Belgija Andé Hallaert
1938 Belgija Hubert Godart Belgija Edmund Delathouwer Belgija Gustave Van Cauwenberghe
1939 Belgija André Declerck Belgija Frans Van Hellemont Belgija Albert Van Laecke
dirka med leti 1940 in 1944 ni potekala zaradi druge svetovne vojne
1945 Belgija Robert Van Eenaeme Belgija Maurice Van Herzele Belgija André Declerck
1946 Belgija Ernest Sterckx Belgija Maurice Desimpelaere Belgija Michel Remue
1947 Belgija Maurice Desimpelaere Belgija René Beyens Belgija Lucien Vlaemynck
1948 Belgija Valère Ollivier Belgija Albert Ramon Belgija Hilaire Couvreur
1949 Belgija Marcel Kint Belgija André Declerck Belgija Albert Decin
1950 Belgija Alberic Schotte Belgija Albert Decin Belgija André Declerck
1951 Belgija André Rosseel Belgija Raphaël Jonckheere Belgija Lionel Van Brabant
1952 Belgija Raymond Impanis Belgija Maurice Blomme Belgija Aloïs De Hertog
1953 Belgija Raymond Impanis Nizozemska Wim van Est Belgija Germain Derycke
1954 Švica Rolf Graf Švica Ferdi Kübler Belgija Ernest Sterckx
1955 Belgija Alberic Schotte Belgija Désiré Keteleer Belgija Raymond Impanis
1956 Belgija Rik Van Looy Belgija Richard Van Genechten Belgija Désiré Keteleer
1957 Belgija Rik Van Looy Belgija André Noyelle Belgija Lucien Matthys
1958 Belgija Noël Foré Belgija Rik Van Looy Belgija Fred De Bruyne
1959 Belgija Léon Van Daele Belgija Jos Hoevenaers Francija Jacques Anquetil
1960 Belgija Frans Aerenhouts Belgija Frans De Mulder Belgija Joseph Planckaert
1961 Belgija Frans Aerenhouts Belgija Raymond Impanis Belgija Yvo Molenaers
1962 Belgija Rik Van Looy Belgija Frans Schoubben Belgija Armand Desmet
1963 Belgija Benoni Beheyt Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Tom Simpson Belgija Michel Van Aerde
1964 Francija Jacques Anquetil Belgija Yvo Molenaers Belgija Rik Van Looy
1965 Belgija Noël De Pauw Belgija Bernard Van De Kerckhove Belgija Gustaaf De Smet
1966 Belgija Herman Van Springel Belgija Noel Van Clooster Danska Palle Lykke Jensen
1967 Belgija Eddy Merckx Nizozemska Jan Janssen Belgija Edward Sels
1968 Belgija Walter Godefroot Belgija Willy Van Neste Italija Felice Gimondi
1969 Belgija Willy Vekemans Belgija Roger De Vlaeminck Belgija Eric De Vlaeminck
1970 Belgija Eddy Merckx Belgija Willy Vekemans Belgija Walter Godefroot
1971 Belgija Georges Pintens Belgija Roger De Vlaeminck Nizozemska Gerben Karstens
1972 Belgija Roger Swerts Italija Felice Gimondi Belgija Eddy Merckx
1973 Belgija Eddy Merckx Belgija Frans Verbeeck Belgija Walter Planckaert
1974 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Barry Hoban Belgija Eddy Merckx Belgija Roger De Vlaeminck
1975 Belgija Freddy Maertens Belgija Frans Verbeeck Belgija Rik Van Linden
1976 Belgija Freddy Maertens Belgija Rik Van Linden Belgija Frans Verbeeck
1977 Francija Bernard Hinault Italija Vittorio Algeri Nizozemska Piet van Katwijk
1978 Belgija Ferdi Van Den Haute Belgija Walter Planckaert Italija Francesco Moser
1979 Italija Francesco Moser Belgija Roger De Vlaeminck Nizozemska Jan Raas
1980 Nizozemska Henk Lubberding Belgija Alfons De Wolf Nizozemska Piet van Katwijk
1981 Nizozemska Jan Raas Belgija Roger De Vlaeminck Belgija Alfons De Wolf
1982 Belgija Frank Hoste Belgija Eddy Vanhaerens Belgija Alfons De Wolf
1983 Nizozemska Leo van Vliet Nizozemska Jan Raas Belgija Frank Hoste
1984 Italija Guido Bontempi Belgija Eric Vanderaerden Italija Pierino Gavazzi
1985 Belgija Eric Vanderaerden Avstralija Phil Anderson Belgija Rudy Dhaenens
1986 Italija Guido Bontempi Nizozemska Twan Poels Belgija Jean-Marie Wampers
1987 Nizozemska Teun van Vliet Belgija Étienne De Wilde Belgija Herman Frison
1988 Irska Sean Kelly Italija Gianni Bugno Združene države Amerike Ron Kiefel
1989 Nizozemska Gerrit Solleveld Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Sean Yates Danska Rolf Sørensen
1990 Belgija Herman Frison Belgija Johan Museeuw Italija Franco Ballerini
1991 Uzbekistan Džamolidin Abdužaparov Italija Mario Cipollini Nemčija Olaf Ludwig
1992 Italija Mario Cipollini Belgija Johan Capiot Italija Adriano Baffi
1993 Italija Mario Cipollini Belgija Eric Vanderaerden Uzbekistan Džamolidin Abdužaparov
1994 Belgija Wilfried Peeters Italija Franco Ballerini Belgija Johan Museeuw
1995 Danska Lars Michaelsen Italija Maurizio Fondriest Belgija Luc Roosen
1996 Belgija Tom Steels Italija Giovanni Lombardi Belgija Johan Museeuw
1997 Francija Philippe Gaumont Ukrajina Andrej Čmil Belgija Johan Capiot
1998 Belgija Frank Vandenbroucke Danska Lars Michaelsen Belgija Nico Mattan
1999 Belgija Tom Steels Poljska Zbigniew Spruch Nizozemska Tristan Hoffman
2000 Belgija Geert Van Bondt Belgija Peter Van Petegem Belgija Johan Museeuw
2001 Združene države Amerike George Hincapie Nizozemska Léon van Bon Nemčija Steffen Wesemann
2002 Italija Mario Cipollini Združene države Amerike Fred Rodriguez Združene države Amerike George Hincapie
2003 Nemčija Andreas Klier Avstralija Henk Vogels Belgija Tom Boonen
2004 Belgija Tom Boonen Švedska Magnus Bäckstedt Estonija Jaan Kirsipuu
2005 Belgija Nico Mattan Španija Juan Antonio Flecha Italija Daniele Bennati
2006 Norveška Thor Hushovd Nemčija David Kopp Italija Alessandro Petacchi
2007 Nemčija Marcus Burghardt Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Roger Hammond Španija Óscar Freire
2008 Španija Óscar Freire Švica Aurélien Clerc Belgija Wouter Weylandt
2009 Norveška Edvald Boasson Hagen Belorusija Aljaksandr Kučynski Avstralija Matthew Goss
2010 Avstrija Bernhard Eisel Belgija Sep Vanmarcke Belgija Philippe Gilbert
2011 Belgija Tom Boonen Italija Daniele Bennati Združene države Amerike Tyler Farrar
2012 Belgija Tom Boonen Slovaška Peter Sagan Danska Matti Breschel
2013 Slovaška Peter Sagan Slovenija Borut Božič Belgija Greg Van Avermaet
2014 Nemčija John Degenkolb Francija Arnaud Démare Slovaška Peter Sagan
2015 Italija Luca Paolini Nizozemska Niki Terpstra Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Geraint Thomas
2016 Slovaška Peter Sagan Belgija Sep Vanmarcke Rusija Vjačeslav Kuznecov
2017 Belgija Greg Van Avermaet Belgija Jens Keukeleire Slovaška Peter Sagan
2018 Slovaška Peter Sagan Italija Elia Viviani Francija Arnaud Démare
2019 Norveška Alexander Kristoff Nemčija John Degenkolb Belgija Oliver Naesen
2020 Danska Mads Pedersen Francija Florian Sénéchal Italija Matteo Trentin
2021 Belgija Wout Van Aert Italija Giacomo Nizzolo Italija Matteo Trentin
2022 Eritreja Biniam Girmay Francija Christophe Laporte Belgija Dries Van Gestel
2023 Francija Christophe Laporte Belgija Wout Van Aert Belgija Sep Vanmarcke
2024 Danska Mads Pedersen Nizozemska Mathieu van der Poel Belgija Jordi Meeus

Večkratni zmagovalci

[uredi | uredi kodo]

Aktivni kolesarji v poudarjenem tonu.

Zmage Kolesar Edicija
3 Belgija Robert Van Eenaeme 1936, 1937, 1945
Belgija Rik Van Looy 1956, 1957, 1962
Belgija Eddy Merckx 1967, 1970, 1973
Italija Mario Cipollini 1992, 1993, 2002
Belgija Tom Boonen 2004, 2011, 2012
Slovaška Peter Sagan 2013, 2016, 2018
2 Belgija Raymond Impanis 1952, 1953
Belgija Briek Schotte 1950, 1955
Belgija Frans Aerenhouts 1960, 1961
Belgija Freddy Maertens 1975, 1976
Italija Guido Bontempi 1984, 1986
Belgija Tom Steels 1996, 1999
Danska Mads Pedersen 2020, 2024

Zmagovalci po državah

[uredi | uredi kodo]
Zmage Država
50  Belgija
7 Zastava Italije Italija
5 Zastava Nizozemske Nizozemska
4  Francija
3 Zastava Danske Danska
 Nemčija
Zastava Norveške Norveška
Zastava Slovaške Slovaška
1  Avstrija
Zastava Eritreje Eritreja
 Združeno kraljestvo
Irska
Zastava Sovjetske zveze Sovjetska zveza
Zastava Španije Španija
Zastava Švice Švica
ZDA

Ženske

[uredi | uredi kodo]

Zmagovalke po letih

[uredi | uredi kodo]
Leto Zmagovalka Druga Tretja
2012 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Elizabeth Armitstead Nizozemska Iris Slappendel Belgija Jessie Daams
2013 Nizozemska Kirsten Wild Nizozemska Sanne van Paassen Belgija Kelly Druyts
2014 Združene države Amerike Lauren Hall Nizozemska Janneke Ensing Nizozemska Vera Koedooder
2015 Nizozemska Floortje Mackaij Nizozemska Janneke Ensing Avstralija Chloe Hosking
2016 Nizozemska Chantal Blaak Nemčija Lisa Brennauer Nizozemska Lucinda Brand
2017 Finska Lotta Lepistö Belgija Jolien D'Hoore Združene države Amerike Coryn Rivera
2018 Italija Marta Bastianelli Belgija Jolien D'Hoore Nemčija Lisa Klein
2019 Nizozemska Kirsten Wild Nizozemska Lorena Wiebes Italija Letizia Paternoster
2020 Belgija Jolien D'Hoore Belgija Lotte Kopecky Nemčija Lisa Brennauer
2021 Nizozemska Marianne Vos Belgija Lotte Kopecky Nemčija Lisa Brennauer
2022 Italija Elisa Balsamo Nizozemska Marianne Vos Italija Maria Giulia Confalonieri
2023 Švica Marlen Reusser Združene države Amerike Megan Jastrab Nizozemska Maike van der Duin
2024 Nizozemska Lorena Wiebes Italija Elisa Balsamo Italija Chiara Consonni

Zmage po državah

[uredi | uredi kodo]
Zmage Država
6 Zastava Nizozemske Nizozemska
2 Zastava Italije Italija
1  Belgija
 Finska
 Združeno kraljestvo
Zastava Švice Švica
ZDA

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Henrys, Colin (7. december 2015). »Gent-Wevelgem 2015 preview: six fast men who could win the 'sprinter's Classic'«. RoadCyclingUK. Pridobljeno 28. marca 2015.
  2. »Gent–Wevelgem«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2012. Pridobljeno 20. oktobra 2007.
  3. »In Flanders Fields«. Gent–Wevelgem. Flanders Classics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2015. Pridobljeno 2. decembra 2015.
  4. »Geschiedenis«. gent-wevelgem.be (v nizozemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2016. Pridobljeno 1. decembra 2015.
  5. »Cobbled Classics«. Cycling Weekly. Time Inc. UK. Pridobljeno 2. decembra 2015.