Cao Pi
| Ven, cesar Veja 魏文帝 | |||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Jan Liben, dinastija Tang: Cao Pi z ministroma | |||||||||||||||||
| Cesar Veja | |||||||||||||||||
| Vladanje | 11. december 220[1] – 29. junij 226 | ||||||||||||||||
| Naslednik | Cao Rui | ||||||||||||||||
| Kralj Veja (pod dinastijo Han) | |||||||||||||||||
| Mandat | 15. marec 220 – 11. december 220 | ||||||||||||||||
| Predhodnik | Cao Cao | ||||||||||||||||
| Kancler cesarstva (pod dinastijo Han) | |||||||||||||||||
| Mandat | 15. marec 220 – 11. december 220 | ||||||||||||||||
| Predhodnik | Cao Cao | ||||||||||||||||
| Rojstvo | ok. 187[2] okrožje Čjao, poveljstvo Pej, Dinastija Han[2] | ||||||||||||||||
| Smrt | 266 (star 39 let)[3] Luojang, Cao Vej | ||||||||||||||||
| Pokop | |||||||||||||||||
| Zakonec |
| ||||||||||||||||
| Potomci |
| ||||||||||||||||
| |||||||||||||||||
| Vladarska rodbina | Cao Vej | ||||||||||||||||
| Oče | Cao Cao | ||||||||||||||||
| Mati | cesarica vdova Bian (Vušuan) | ||||||||||||||||
| Cao Pi | |||||||||||||||||||||||||||||
 "Cao Pi" v kitajski pisavi | |||||||||||||||||||||||||||||
| Kitajsko | 曹丕 | ||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| |||||||||||||||||||||||||||||
Cao Pi (, kitajsko 魏文帝) z vljudnostnim imenom Dzihuan, je bil prvi cesar države Cao Vej v obdobju treh kraljestev Kitajske, ki je vladal od leta 220 do 226, * okoli 187[2] † 29. junij 226.[3][4]
Bil je drugi sin Cao Caa, vojskovodje iz pozne dinastije Vzhodni Han, in najstarejši sin med vsemi otroki, ki jih je Cao Cau rodila njegova priležnica in kasneje žena gospa Bian. Po nekaterih zgodovinskih zapisih je bil pogosto v družbi dvornih uradnikov, da bi pridobil njihovo podporo. Na začetku svoje kariere je bil zadolžen večinoma za obrambne zadeve. Po porazu Cao Caovega tekmeca Juan Šaoja v bitki pri Guanduju je vzel za priležnico Juan Šijevo vdovo gospo Džen, ki je leta 221 umrla. Po njeni smrti je cesarica postala Guo Nivang.
25. novembra 220[5] je Cao Pi prisilil cesarja Šjana, zadnjega vladarja dinastije Vzhodni Han, da je abdiciral v njegovo korist, nakar se je 11. decembra 220[1] razglasil za cesarja in ustanovil državo Cao Vej. Cao Pi je nadaljeval vojne proti Šu Hanu in Vzhodnemu Vuju, ki sta ju ustanovila očetova tekmeca Lju Bej oziroma Sun Čuan. V vojnah z njima ni dosegel pomembnejših ozemeljskih pridobitev.
Za razliko od svojega očeta je Cao Pi večino svojih prizadevanj osredotočil na državno upravo in ne na vojne proti svojim tekmecem. Med svojo vladavino je uradno vzpostavil Čen Čunov devetstopenjski sistem razvrščanja in kategorizacije državnih služb, ki je postal osnova za imenovanje javnih uslužbencev, kar je v njegovo vlado pritegnilo veliko talentov. Po drugi strani je drastično zmanjšal moč knezov in jim odvzel možnost ugovora, kar je hkrati zadrževalo njihovo pomoč, če je v državi nastopila kriza. Cao Piju je njegov naslednik Cao Rui podelil posmrtno ime "cesar Ven" in tempeljsko ime "Šidzu".
Cao Pi je bil tudi uspešen pesnik in učenjak, tako kot njegov oče Cao Cao in njegov mlajši brat Cao Dži. Napisal je Jan ge šing (燕歌行), prvo kitajsko pesem s sedmimi zlogi na vrstico. Napisal je tudi več kot sto člankov z različno tematiko.
Družina in nasledstvo
[uredi | uredi kodo]Ko je Cao Pi leta 220 postal cesar, se je takoj odprlo vprašanje cesarice. Cao Pi je bil takrat poročen z gospo Džen, ki jo je poklical v Luojang, vendar je to zavrnila zaradi slabega zdravja. Avgusta 221 je umrla in položaj cesarice je dobila Guo Nivang.[6]
Guo Nivang ni imela otrok. Najstarejši Cao Pijev sin Cao Rui zaradi materine smrti ni bil postavljen za prestolonaslednika in je bil namesto tega imenovan za princa Pingjuana. Zdi se, da Cao Pi kljub temu ni resno razmišljal o kateremu drugem sinu kot dediču, morda zato, ker so bili vsi veliko mlajši. Poleti leta 226, ko je Cao Pi resno zbolel, je Cao Ruija končno imenoval za prestolonaslednika. Na smrtni postelji je Cao Ruija zaupal v varstvo Cao Dženu, Čen Čunu in Sima Jiju.
Soproge in otroci:
- gospa Džen/cesarica Vendžao iz klana Džen (183–221)
- Cao Rui, cesar Ming (204–239), prvi sin
- princesa Dongšjang
- Guo Nivang/cesarica Vende iz klana Guo (184–235)
- furen iz klana Ren
- guiren iz klana Li
- Cao Šja, princ Dzana (u. 235)
- šujuan iz klana Pan
- Cao Rui, princ Venana (u. 233), tretji sin
- šujuan iz klaa Džu
- Cao Džjan, Prince Dongvujanga (u. 225/226)
- džaoji iz klana Čju
- Cao Lin, princ Donghaja (u. 251)
- gospa iz klana Šu
- Cao Li, princ Lianga (208–229)
- gospa iz klana Su
- Cao Jong, princ Lujanga (u. 229)
- gospa iz klana Džang (張氏)
- Cao Gong, princ Čingheja (u. 223)
- gospa iz klana Song
- Cao Jan, princ Guangpinga (u. 223)
- gospa iz klana Šue z osebnim imenom Lingjuan
- gospa iz klana Čen z osebnim imenom Šangji
- gospa iz klana Li, hčerka cesarja Šjana
- gospa iz klana Duan z osebnim imenom Šjaošjao
- gospa iz klana Li, hčerka cesarja Šjana
- neznana gospa
- Cao Džje
Predniki
[uredi | uredi kodo]| Cao Song (u. 193) | ||||||||||||||||
| Cao Cao (155–220) | ||||||||||||||||
| gospa Ding | ||||||||||||||||
| Cao Pi (187–226) | ||||||||||||||||
| Bian Guang | ||||||||||||||||
| Bian Juan | ||||||||||||||||
| gospa Džov | ||||||||||||||||
| cesarica Vušuan (161–230) | ||||||||||||||||
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 de Crespigny (2007), str. 555.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Cao Pi's biography, Sanguozhi, vol. 02.
- ↑ 3,0 3,1 Cao Pi's biography, Sanguozhi vol. 02.
- ↑ de Crespigny (2007), str. 45.
- ↑ de Crespigny (2007), str. xxxiii.
- ↑ (臣松之以为春秋之义，内大恶讳，小恶不书。文帝之不立甄氏，及加杀害，事有明审。魏史若以为大恶邪，则宜隐而不言，若谓为小恶邪，则不应假为之辞，而崇饰虚文乃至于是，异乎所闻于旧史。推此而言，其称卞、甄诸后言行之善，皆难以实论。陈氏删落，良有以也。) Sanguozhi, vol. 5.
Cesar Ven Hiša Cao Rojen: 187 Umrl: 29. junij226
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: on sam kot kralj Veja |
Cesar Cao Veja 220–226 |
Naslednik: Cao Rui |
| Kitajska kraljevska družina | ||
| Predhodnik: Cao Cao |
Kralj Veja 220 |
on sam kot cesar Cao Veja |
| Nazivi, za katere se izraža zahteva | ||
| Predhodnik: Šjan |
— TITULAREN NAZIV — Cesar Kitajske 220–226 Razlog za neuspešno nasledstvo: razpad dinastije Han na tri kraljestva |
Naslednik: Cao Rui |
