Pojdi na vsebino

Bouches-du-Rhône

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bouches-du-Rhône

Bocas de Ròse (okcitansko)
Francoski departma
Od zgoraj navzdol, od leve na desno: Marseille, Les Baux-de-Provence, ena najlepših vasi v Franciji, Cassis na sredozemski obali in amfiteater v Arlesu
Zastava Bouches-du-Rhône
Zastava		Grb Bouches-du-Rhône
Grb
Lega Bouches-du-Rhône v Franciiji
Lega Bouches-du-Rhône v Franciiji
Koordinati: 43°30′N 5°5′E / 43.500°N 5.083°E / 43.500; 5.083
CountryFrance
RegijaProvansa-Alpe-Azurna obala
PrefekturaMarseille
podprefekturaAix-en-Provence
Arles
Istres
Upravljanje
 • Predsenik departmajskega svetaMartine Vassal[1]
Površina
 • Skupno5.087 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)
 • Skupno2.056.943
 • Rang3.
 • Gostota400 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Št. departmaja13
okrožje4
kanton29
občina119
^1 French Land Register data, which exclude estuaries, and lakes, ponds, and glaciers larger than 1 km².

Bouches-du-Rhône (/ˌbuːʃ djuː ˈroʊn/ BOOSH dew ROHN, francosko [buʃ dy ʁon], lokalno [ˈbuʃə dy ˈʁonə]; okcitansko Bocas de Ròse [ˈbukɔz de ˈʀɔze]; »Ustje Rone«) je departma v južni Franciji. Na severu meji na Vaucluse, na zahodu na Gard in na vzhodu na Var. Na jugu leži Sredozemsko morje. Njegova prefektura in največje mesto je Marseille, druga pomembna mesta pa so Aix-en-Provence, Arles, Martigues in Aubagne.

Marseille, drugo največje mesto v Franciji, ima eno največjih kontejnerskih pristanišč v državi. Velja za najstarejše francosko mesto, ki so ga okoli leta 600 pr. n. št. ustanovili grški naseljenci iz Fokaje.[2] Bouches-du-Rhône je najbolj poseljen departma regije Provansa-Alpe-Azurna obala z 2.043.110 prebivalci od leta 2019.[3] Ima površino 5087 km². Njegova INSEE in poštna številka sta 13.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgodovina območja je tesno povezana z zgodovino Provanse. Marseille je bil pomembno pristanišče že pred Cezarjevo osvojitvijo Galije. Rimska prisotnost je pustila številne spomenike po departmaju. Pomembni ljudje, rojeni na tem območju, so romantični slikar Camille Roqueplan in njegov brat, novinar in gledališki režiser Nestor Roqueplan.

Bouches-du-Rhône je eden od prvotnih 83 departmajev, ustanovljenih med francosko revolucijo 4. marca 1790. Nastal je iz zahodnega dela nekdanje province Provansa in kneževin Orange, Martigues in Lambesc. Del svojega ozemlja je izgubil leta 1793, vključno z Orangeom in Aptom, ko je bil ustanovljen departma Vaucluse.

Po svoji ustanovitvi je departma močno podpiral francosko revolucijo in do leta 1794 vseboval 90 jakobinskih klubov.[4] Omeniti velja tudi, da je več kot 50 % duhovnikov v departmaju sprejelo civilno ustavo duhovščine, ki je dejansko podredila cerkev vladi.[5] Med prevlado francoske komunistične stranke v 20. stoletju so rezultati volitev pokazali, da je podpora levičarski politiki tam ostala relativno močna, zlasti v severnem predmestju Marseilla.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Naravne regije

[uredi | uredi kodo]
Povezava TER PACA v Le Roveu, na Côte Bleue

Departma je del sedanje regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Obdajajo ga departmaji Gard na zahodu, Vaucluse na severu in Var na vzhodu ter Sredozemsko morje na jugu. Delta reke Rone tvori obsežno močvirnato območje, imenovano Camargue, v jugozahodnem delu departmaja. Predor Rove, najdaljši kanalski predor na svetu od Marseilla do Étang de Berre, kot tudi manjši kanali zahodneje so omogočali prevoz po vodnih poteh od Marseilla do Rone do leta 1963, ko so predor Rove zaprli za promet.

Bouches-du-Rhône meji na reki Rona na zahodu in Durance na severu. Rona se južno od Arlesa deli na Veliko in Malo Rono; območje med njima tvori Camargue. Glavne gore departmaja so masiv Sainte-Baume (1042 metrov), Montagne Sainte-Victoire (1011 metrov), masiv Garlaban in Alpilles.

Seizmična aktivnost

[uredi | uredi kodo]

Departma Bouches-du-Rhône je znan tudi po svoji potresni dejavnosti: najbolj izpostavljeni sta okrožji cone II ("povprečna potresna aktivnost") Lambesc Peyrolles-en-Provence in Salon-de-Provence.

Potresna nevarnost na oddelku

Območja Ib ("nizka potresna aktivnost"), vključno s kantoni Aix-en-Provence, Trets Eyguières, Orgon, Berre-Pond, Istres, Istres-sever in jug, in območja Ia ("zelo nizka potresna aktivnost"), vključno z drugimi kantoni v okrožju Aix-en-Provence, Arles-vzhod, Châteaurenard, Saint-Rémy-de-Provence, Marignane, Martigues-vzhod in Roquevaire-zahod, so najmanj izpostavljeni. Cona 0 ("zanemarljiva seizmična aktivnost") vključuje preostali del oddelka.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Departma ima sredozemsko podnebje s kontrastnimi temperaturami v območju 15 stopinj. Padavine so neredne, le v 65 dneh na leto pade več kot 1 mm dežja. Vendar pa pade v nenadnih nalivih, s povprečno 500–700 milimetri letno. To se zgodi predvsem spomladi in jeseni; poletje je zelo vroče, zima mila. Močni vetrovi so pogosti, zlasti slavni maestral, ki piha 100 dni na leto z največjo hitrostjo 100 km/h. Obala je bolj suha, zlasti ob Côte Bleue, Calanques in zalivu La Ciotat, ki vključujejo nekatera najbolj suha območja v Franciji, s samo 450 mm (18 in) dežja na leto. Višja območja prejmejo več padavin in nižje temperature. Regija Arc v notranjosti je precej hladnejša od drugih območij, pozimi z močnimi zmrzali.

Glavna mesta

[uredi | uredi kodo]

Najbolj naseljena občina je prefektura Marseille. Od leta 2019 je 14 občin z več kot 20.000 prebivalci:

Commune Population (2019)
Marseille 870.731
Aix-en-Provence 145.133
Arles 50.454
Martigues 48.574
Aubagne 47.535
Salon-de-Provence 45.386
Istres 43.626
La Ciotat 35.993
Vitrolles 33.333
Marignane 32.384
Miramas 26.428
Les Pennes-Mirabeau 21.623
Gardanne 21.521
Allauch 21.372

Obstaja še 15 občin z več kot 10.000 prebivalci: Châteauneuf-les-Martigues, Port-de-Bouc, Châteaurenard, Tarascon, Fos-sur-Mer, Bouc-Bel-Air, Berre-l'Étang, Saint-Martin-de-Crau, Auriol, Rognac, Plan-de-Cuques, Septèmes-les-Vallons, Pélissanne, Trets in Fuveau.

Kultura

[uredi | uredi kodo]
Paul Cézanne Mont Sainte-Victoire in viadukt v dolini reke Arc

Departma je dobro zastopan v francoski umetnosti. Paul Cézanne je naslikal številne upodobitve Mont Sainte-Victoire. Vincent van Gogh je preživel dve leti v Arlesu in slikal številne prizore na tem območju. Glavni muzeji so Muzej evropskih in sredozemskih civilizacij, Musée de la Faïence de Marseille in Zgodovinski muzej Marseilla.

Glavne znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Glavna turistična mesta so:

  • Fort Saint-Jean v Marseillu
    Fort Saint-Jean v Marseillu
  • Pokrajina blizu Cassisa
    Pokrajina blizu Cassisa
  • Hiša Gardian v Camargue
    Hiša Gardian v Camargue
  • Sredozemska obala v bližini mesta La Ciotat
    Sredozemska obala v bližini mesta La Ciotat
  • Calanque de Sormiou
    Calanque de Sormiou

Naravne znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Reke:

  • Rona, ki tvori mejo z departmajem Gard
  • Durance, ki tvori mejo z departmajem Vaucluse
  • Arc
  • Huveaune

Jezera:

  • Étang de Berre
  • Étang de Vaccarès, v Camargue

Gore:

  • gorovje Alpilles
  • Calanques med Marseillom in La Ciotatom
  • Corniche des Crêtes
  • Garlaban
  • Mont Puget
  • Montagne Sainte-Victoire
  • Masiv Sainte-Baume
  • Garlaban
    Garlaban
  • Alpilles
    Alpilles
  • Calanque
    Calanque
  • Montagne Sainte-Victoire
    Montagne Sainte-Victoire

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Répertoire national des élus: les conseillers départementaux«. data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (v francoščini). 4. maj 2022.
  2. ↑ Vella, Alexandre (7 February 2022). "« Marseille est la plus vieille ville de France, mais il n’y a rien à voir »… Mais où sont les vestiges archéologiques ?", 20-minutes.fr (in French).
  3. ↑ Populations légales 2019: 13 Bouches-du-Rhône, INSEE
  4. ↑ Albert Ceccarelli, La Révolution à l’Isle sur la Sorgue et en Vaucluse, Éditions Scriba, 1989, 2-86736-018-8, p. 27.
  5. ↑ Albert Ceccarelli, La Révolution..., p. 30.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bouches-du-Rhône
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bouches-du-Rhône&oldid=6245376«