Aromunščina
| Aromunščina | |
|---|---|
| Vlaščina | |
| limba armãneascã, limba armãnã, armãneashti, armãneashte, armãneashci, armãneashce, limba rãmãneascã, limba rãmãnã, rrãmãneshti | |
| Materni jezik | Grčija, Albanija, Severna Makedonija, Bolgarija, Romunija, Srbija |
| Področje | Balkan |
| Etničnost | Aromuni |
Št. maternih govorcev | 210.000 (2018) |
Zgodnejše oblike | |
| Narečja | faršerotsko
moskopolsko
gopeško-maloviško
pindejsko
gramosteansko
|
| Pisava | latinica |
| Manually coded Aromanian | |
| Uradni status | |
Priznani manjšinski jezik | |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-2 | rup |
| ISO 639-3 | rup |
| Glottolog | arom1237 |
| ELP | Aromanian |
| Linguasphere | 51-AAD-ba |
 Porazdelitev in narečja aroumnščine na jugozahodnem Balkanu | |
 Aromunščina ima status 'zagotovo ogrožena' po UNESCO Atlas svetovno ogroženih jezikov | |
Aromunščina (limba armãneascã, limba armãnã, armãneashti, armãneashte, armãneashci, armãneashce, limba rãmãneascã, limba rãmãnã, rrãmãneshti), znana tudi kot vlaščina, je vzhodnoromanski jezik, podoben meglenoromunščini, istroromunščini in romunščini,[2] ki se govori v jugovzhodni Evropi. Govorci jezika se imenujejo Aromuni ali Vlahi (gre za širši izraz in eksonim, ki se pogosto uporablja za opredelitev romanskih skupnosti na Balkanu). V Srbiji in Severni Makedoniji se na popisu prebivalstva pojavljajo kot Vlahi, njihov jezik pa kot vlaščina.
Vlaščina ima veliko skupnih značilnosti s sodobno romunščino, vključno s podobno morfologijo in sintakso ter v veliki skupnim besediščem, ki je podedovano iz latinščine. Menijo, da sta se razvili iz antične romunščine,[3][a] ki je bila predhodnica vseh vzhodnoromanskih jezikov. Pomemben vir razlik med romunščino in aromunščino ali vlaščino so zunanji vplivi na ta dva jezika: medtem ko so na romunščino v večji meri vplivali slovanski jeziki, je na aromunščino bolj vplivala grščina, s katero je bila tekom zgodovine v tesnem stiku.[5]
Aromunščino se govori v Albaniji, Bolgariji, Grčiji, Severni Makedoniji, Romuniji in Srbiji. Aromunščina je leta 2018 ocenjeno imela 210.000 govorcev, od tega 50.000 v Albaniji, 50.000 v Grčiji, 50.000 v Romuniji, 32.000 v Srbiji, 18.200 v Severni Makedoniji in 9.800 v Bolgariji. Nekaj aromunskih govorcev živi tudi v tujini, saj je bilo ob avstralskem cenzusu leta 2021 zabeleženih vsaj 53 govorcev, ki živijo v Avstraliji.[6]
Aromunščina je delno uradno priznana v Severni Makedoniji, kjer se jo poučuje kot predmet v nekaterih osnovnih šolah. V Severni Makedoniji imajo govorci vlaščine tudi pravico do uporabe jezika v sodnih postopkih. Od leta 2006 ima vlaščina status drugega uradnega občinskega jezika v Kruševem,[7] ki je edini kraj z dodatnimi pravicami poleg uradnega državnega priznanja.
Poleg Severne Makedonije so Vlahi ali Aromani kot narodna manjšina priznani tudi v Albaniji.[8]
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Interna klasifikacija vzhodnoromanskih jezikov, ki jih je predstavil Petrucci (1999), predlaga delitev na severno in južno vejo, pri čemer se severna veja razdeli na istroromanščino in daško romunščino. Nasprotno klasifikacija, predstavljena v Glottologu v4.8, predlaga delitev na aromunščino in severno romunščino, ki se nadalje deli na istrsko in vzhodno romunščino, iz katere naj bi izhajali daška romunščina in meglena romunščina.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dindelegan, Gabriela Pană; Maiden, Martin, ur. (2013). The Grammar of Romanian. Oxford University Press. ISBN 9780199644926.
- ↑ »Romanian Language«. britannica.com. Arhivirano iz spletišča dne 26. julija 2008. Pridobljeno 17. maja 2018.
- ↑ Isac, Daniela (2024). Definiteness in Balkan Romance. Oxford Studies in Theoretical Linguistics. Oxford University Press. str. 1. ISBN 9780198865704.
- ↑ Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin; Bank, Sebastian (10. julij 2023). »Glottolog 4.8 – Eastern Romance«. Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. doi:10.5281/zenodo.7398962. Pridobljeno 20. novembra 2023.
- ↑ Ntasiou, Evegenia (2017). Communities in Control:Learning tools and strategies for multilingualendangered language communities. Foundation for Endangered Languages. str. 71. ISBN 978-0-9560210-9-0.
- ↑ »SBS Australian Census Explorer«. SBS News. Pridobljeno 14. aprila 2023.
- ↑ Aromanians Arhivirano March 1, 2007, na Wayback Machine.
- ↑ Stan, Liviu G. (19. oktober 2017). »Moment istoric: Aromânii, recunoscuți prin lege ca minoritate națională în Albania«. InfoPrut (v romunščini).
