Šalmaneser III.
| Šalmaneser III. | |
|---|---|
| Kralj Novoasirskega cesarstva | |
 Kip Šalmaneserja III., Arheološki muzej, Istanbul | |
| Vladanje | 859–824 pr. n. št. |
| Predhodnik | Ašurnasirpal II. |
| Naslednik | Šamši-Adad V. |
| Rojstvo | 9. stoletje pr. n. št. |
| Smrt | 824 pr. n. št.[1] |
| Oče | Ašurnasirpal II. |
Šalmaneser III. (Šulmānu-ašarēdu, bog Šulmanu je najimenitnejši) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 859 do 824 pr. n. št., * ni znano, † 824 pr. n. št.
Bil je sin svojega predhodnika Ašurnarsipala II.[2] Njegova vladavina je bila neprekinjen niz vojnih pohodov proti vzhodnim plemenom, Babiloncem, ljudstvom v Mezopotamiji in Siriji, Kizuvatni in Urartuju. Njegova vojska je prodrla do jezera Van in Taurusa. Hetite iz Karkemiša je prisilil k plačevanju davka, kraljestvi Hamat in Aram Damask pa je podjarmil. V njegovih letopisih za 850. leta so prvič v pisni zgodovini omenjeni Arabci in Kaldejci.
Vladanje
[uredi | uredi kodo]Vojni pohodi
[uredi | uredi kodo]
Leta 853 pr. n. št. je enajst držav na čelu z aramejskim kraljem Damaska Hadadezerjem, kraljem Hamata Irhulenijem in nekaj drugimi vladarji sklenilo vojaško zvezo in se v bitki pri Karkarju spopadlo z asirsko vojsko. Izid bitke je bil neodločen, v naslednjih letih pa je Šalmaneser III. večkrat porazil svoje nasprotnike. Končen rezultat je bila asirska okupacija Levanta (Sirija in Libanon) in Arabije.
Pohod proti Izraelu
[uredi | uredi kodo]Leta 841 pr. n. št. se je Šalmaneser III. odpravil na pohod proti Hadazerjevemu nasledniku Hazaelu in ga prisilil na beg za obzidje njegove prestolnice.[3] Šalmaneserjevo obleganje Damaska ni uspelo. Opustošil je Hazaelovo ozemlje in ozemlje Jehuja Izraelskega, kar je opisano na Črnem obelisku, razstavkjenem v Britanskem muzeju, feničanska mesta pa so mu morala morda že od takrat plačevati davek.[4] Babilonijo je do takrat že osvojil, vključno z ozemlji nomadskih kaldejskih, sutejskih in aramejskih plemen. Zadnjega babilonskega kralja je dal usmrtiti.[5]
Pohod proti Tabalu
[uredi | uredi kodo]
Leta 836 pr. n. št. je Šalmaneser poslal vojsko na pohod proti Tabalu, kateremu je sledil pohod proti Kapadokiji in leta 832 pr. n. št. proti Urartuju. Naslednje leto je postarni kralj predal poveljstvo svoje vojske turtanu (vrhovni poveljnik) Dajan-Ašurju. Šest let kasneje so se Šalmaneserju pod poveljstvom sina Ašur-danin-pala uprle Ninive in druga mesta. Upor je zatrl Šalmaneserjev drugi sin Šamši-Adad V. Šalmaneser je kmalu zatem umrl.
Kasnejši pohodi
[uredi | uredi kodo]Šalmaneserju je uporom navkljub uspelo razširiti meje Novoasirskega cesarstva, utrditi oblast v Kaburju in goratih obmejnih predelih Zagrosa, za katere se je spopadal z Urartujem. Med njegovo vladavino so bili prvič v pisni zgodovini omenjeni arabski jezdeci na kamelah.
Biblične študije
[uredi | uredi kodo]Vladanje Šalmaneserja III. je pomembno za biblične študije, ker so na dveh njegovih spomenikih omenjeni imeni vladarjev iz hebrejske Biblije. Na Črnem obelisku je omenjen kralj Jehu sin Omrija (navedek je napačen, ker Jehu ni bi Omrijev sin), na eni od Kurških stel pa je med opisom bitke pri Karkarju omenjen kralj Ahab.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Crystal D. The Cambridge Encyclopedia of Language — Cambridge University Press, 1987. — str. 198. — ISBN 978-0-521-42443-1
- ↑ Black Obelisk of Shalmaneser II. Mcadams.posc.mu.edu. Pridobljeno 26. oktobra 2012.
- ↑ Trevor Bryce (6. marec 2014): Ancient Syria: A Three Thousand Year History, OUP Oxford, str. 14, ISBN 978-0-19-100293-9.
- ↑ David T. Lamb (22. november 2007): Righteous Jehu and His Evil Heirs: The Deuteronomist's Negative Perspective on Dynastic Succession, OUP Oxford, str. 34, ISBN 978-0-19-923147-8.
- ↑ Georges Roux: Ancient Iraq.
Šalmaneser III. Rojen: ni znano Umrl: 824 pr. n. št.
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Ašurnarsipal II. |
Kralj Asirije 859 – 824 pr. n. št. |
Naslednik: Šamši-Adad V. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
