Wikipedija

V izdelavi

Wikipedija je večjezikovni spoj odprte vsebine enciklopedije in zbornika, ki se razvija skupinsko in ga upravlja in streže neprofitna ustanova Wikimedije. Do julija 2003 je pokrila velik obseg tem in ima preko 140.000 člankov v angleščini (po svojem štetju). Vsebuje tudi preko 75.000 člankov v drugih jezikih.

Projekt se je začel v angleščini 15. januarja 2001 in kasneje so se začela še druga v drugih jezikih.

Glavne značilnosti

Wikipediji ima tri bistvene značilnosti, ki določajo njen kotiček na svetovnem spletu:

1. Prvenstveno je ali si želi postati enciklopedija (s podprtimi podatki v obliki zbornika).
2. Je wiki kar pomeni, da jo lahko urejuje kdorkoli (z nekaj izjemami).
3. Ima odprto vsebino in uporablja GNU licenco proste dokumentacije.

Wikipedijo tako kot Nupedijo (podoben projekt proste enciklopedije) podpira zastopnik proste programske opreme Richard Stallman in Free Software Foundation. Stallman je očlenil koristnost "proste splošne enciklopedije" še preden sta bili ustanovljeni Wikipedija in Nupedija.

Odprtost Wikipedije ima tudi nekaj slabih lastnosti: Članki, katerih tematiko pozna malo urednikov, so netočni oziroma vprašljivi, a nekateri uporabniki Wikipedije trdijo, da se netočnosti s časom zmanjšajo.

Druga pomankljivost odprtosti so uporabniki, ki ne nameravajo prispevati k točnosti vsebine, temveč pišejo članke v stilu "žbljkfmb dfkjsdflsd".
Čeprav odprta narava te enciklopedije omogoča takšen »vandalizem«, pa je hkrati tudi zdravilo zanj: Vsakdo ima možnost razveljaviti spremembe, oziroma povrniti prejšnjo različico. Če so vandali vztrajni, imajo administratorji še vedno na voljo »zaščito strani pred pisanjem«, ki omogoči urejanje samo drugim administratorjem.

Dogovori

Sodelavci Wikipedije sledijo nekaj preprostim dogovorom, katere po možnosti tudi uveljavljajo. Ti dogovori omogočajo, da projekt tekoče deluje in da so sodelavci produktivni. Tukaj je naštetih le nekaj dogovorov, ostale pa si lahko pogledate v Pravila in smernice.

1. Najprej morate razumeti, da je sodelavcev Wikipedije ogromno in da prihajajo z različnih delov sveta. So različnih starosti, spolov in imajo različne predstave in nazore.
Wikipedijini članki naj bi bili predstavljeni čimbolj uravnovešeno, a ne nujno objektivno. Predstavljeni naj bodo s splošnega stališča videnja, ne le tako, kot nek posameznik vidi stvar, temveč mora članek zaobjeti vse resnične poglede. Za pogovor in več informacij glejte Nepristransko stališče videnja. Pogovor o nevtralnosti, stališčih, tehničnih težavah in principu Wikipedije poteka pod lipo. Glavna stran za pogovor o razvoju Wikipedije (zaenkrat le v angleškem jeziku) je Meta-Wiki.

2. Pravilno pomenujte svoje strani. Dogovori na tej strani bodo pomagali pri razrešitvi marsikatere dvoumnosti in nejasnosti.

3. Wikipedijanti ne vpisujejo svojih komentarjev v članek, temveč uporabljajo pogovorne strani. Vsak članek ima povezavo "pogovor", kjer lahko sporočite svoje dvome in predloge. Seveda pa, v primeru trdnega prepričanja v potrebnost spremembe, spremembo vključite v članek. Poglejte si tudi članka o pogovorni strani in pravilih urejanja. Če naletite na nepremostljive težave jih omenite pod lipo, če pa želite aktivno sodelovati pri razrešitvi je to mogoče na Meta-Wikiju.

4. Obstaja množica člankov, katerih tematika v Wikipediji nima kaj iskati ker niso enciklopedični članki. To so naprimer geselski članki iz slovarjev, klepeti in reklame. Za več podatkov si poglejte Kaj Wikipedija ni.

5. Najrazličnejših pravil, oziroma dogovorov, o življenju z Wikipedijo je še mnogo. Nekatera so zelo splošno sprejeta, druga vzbujajo dvome in nestrinjanja.
Najbolj splošno podprto pravilo je: »Če vas pravila spravljajo v slabo voljo in vas odvračajo od sodelovanja jih zanemarite in sledite svojim pogledom.« Marsikoga preseneča, da zaradi tega pravila Wikipedija deluje in je še vedno uporabna.
Za druge dogovore, in pogovor o njih, imate na voljo članek Pravila in smernice.

Osebje

Wikipedijo gradi na tisoče prostovoljcev: učitelji, študentje, zanesenjaki, izvedenci - ljudje z nekaj znanja iz vsepovsod, ki so se znašli na spletni strani in videli kako aktivna in preprosta za urejanje je Wikipedija. Odločili so se, da postanejo Wikipedijanti in darujejo nekaj svojega znanja za bolj natančno sliko stvarstva.
Število sodelavcev se stalno povečuje - tako zanesenjakov, kot strokovno izobraženih ljudi.

Wikipedija nima »glavnega urednika«. Njena ustanovitelja, Jimmy Wales (Izvršilni direktor majhnega spletnega podjetja Bomis) in Larry Sanger, se vidita kot udeleženca, ki skrbita, da projekt ne zaide na stranpoti.

Prvih nekaj let Wikipedije je bil Larry plačan uslužbenec, zadolžen za nadzor Wikipedije (in Nupedije); S pomočjo nasvetov skupnosti je odločal o vprašanjih, kjer ni bilo mogoče doseči dogovora. Ko je zmanjkalo denarja za njegovo delovno mesto, je dal odpoved.

Nekaj Larrijevih prejšnjih odgovornosti so prevzeli Jimmy in skupnost Wikipedijantov. Druga dva uslužbenca Bomisa, ki sta in še prispevata k enciklopediji, sta Tim Shell, soustanovitelj Bomisa, in programerja Jason Richey ter Toan Vo.

Zgodovina

Wikipedija nepretrgoma deluje od 10. januarja, 2001. Slovenska različica deluje od 8. marca 2002. Več informacij je na strani Zgodovina Wikipedije.

Program in strojna oprema

Wiki programje, ki je gnalo prvo različico Wikipedije je UseModWiki, ki ga je napisal Clifford Adams (»Phase I«). Januarja 2002 je Wikipedija presedlala na PHP wiki programsko opremo Magnusa Manske (»Phase II«), ki je uporabljala MySQL bazo podatkov, dodala mnogo funkcij, in bila napisana posebej za ta projekt.
Čez nekaj časa je stran začela delovati tako počasi, da je urejanje postalo zelo oteženo. Večkratni popravki programske opreme so pomagali le začasno. Nato pa je Lee Daniel Crocker napisal programsko opremo od začetka - Nova različica, ki teče od julija 2002 (»Phase III«), je prinesla veliko izboljšav.
Zadolžitev za popravke programa in optimizacije podatkovne baze je takrat prevzel Brion Vibber.

Projekt teče na lastnem strežniku v San Diegu, ki žene vse Wikipedije v različnih jezikih ter poštna razpošiljanja. Je dvoprocesorski Athlon 1700+ z dvema GB RAM-a. Na njem tečeta Red Hat Linux is spletni strežnik Apache.

Antecedents

The idea to collect all of the world's knowledge within arm's reach under a single roof goes back to the ancient Library of Alexandria and Pergamon.

The early Muslim compilations of knowledge in the middle ages, included many comprehensive works, and much development of what we now call scientific method, historical method and citation. Notable works include Fakhr al-Din Razi's encyclopedia of science, the Mutazilite Al-Kindi's prolific output of 270 books, and Ibn Sina's medical encyclopedia, which was a standard reference work for centuries. Also notable are works of universal history (or sociology) from Asharites al-Tabri, al-Masudi, al-Athir, and Ibn Khaldun, whose Muqadimmah contains cautions regarding trust in written records that remain wholly applicable today. These people had an incalculable influence on methods of research and editing, due in part to the Islamic practice of isnah which emphasized fidelity to written record, checking sources, and skeptical inquiry.

However, these works were rarely available to more than specialists: they were expensive, and written for those extending knowledge rather than (with some exceptions in medicine) using it. The modern idea of the general purpose widely distributed printed encyclopedia goes back to just a little before Denis Diderot and the 18th century encyclopedists. Major university libraries can be seen as museums of monumental encyclopedic endeavors in various countries. Frequently found titles are the English Encyclopædia Britannica, the Spanish Enciclopedia Universal Illustrada, the German Meyer's Konversationslexikon and Brockhaus. See encyclopedia for more information.

The idea to use automated machinery beyond the printing press to build a more useful encyclopedia can be traced to H. G. Wells' short story of a World Brain (1937) and Vannevar Bush's future vision of the microfilm based Memex, As We May Think (1945). An important milestone along this path is also Ted Nelson's Project Xanadu (1960).

With the development of the Internet, many people attempted to develop online encyclopedia projects. See History of Internet encyclopedia projects.

Similar projects

Wikipedia has been occasionally compared to the following collaborative online projects:

• Wiktionary, a free dictionary project.
• Nupedia, a slow moving project to produce a free peer reviewed encyclopedia.
• Everything2 has a wider range and does not exclusively focus on building an encyclopedia; its contents are not available under a copyleft license.
• H2G2, a collection of sometimes humorous encyclopedia articles, based on an idea from Douglas Adams's The Hitchhiker's Guide to the Galaxy. Articles are also not freely modifiable.
• Disinfopedia, a project to expose propaganda and paid spin doctors
• Consumerium, a project to provide consumers with product information and increase the power of the consumer in a market economy.

Downloading the database

If you wish to do something with our open content that cannot best be done right here, you may at any time download a nearly-current version of the entire article database to do as you wish with it, within terms of the GFDL. See Wikipedia:Database download.

See also: Encyclopedia, Britannica, Microsoft Encarta, Japanese Wikipedia

If you wish to become a Wikipedian, please take a look at our Welcome to newcomers.

External link

• The Free Universal Encyclopedia and Learning Resource by Richard Stallman