Pojdi na vsebino

Wikipedija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Prevedeno: →‎Policies: -> Dogovori
Vrstica 20: Vrstica 20:
Druga pomankljivost odprtosti so uporabniki, ki ne nameravajo prispevati k točnosti vsebine, temveč pišejo članke v stilu "žbljkfmb dfkjsdflsd". <br />Čeprav odprta narava te enciklopedije omogoča takšen »vandalizem«, pa je hkrati tudi zdravilo zanj: Vsakdo ima možnost razveljaviti spremembe, oziroma povrniti prejšnjo različico. Če so vandali vztrajni, imajo [[Wikipedija:Administratorji|administratorji]] še vedno na voljo »zaščito strani pred pisanjem«, ki omogoči urejanje samo drugim administratorjem.
Druga pomankljivost odprtosti so uporabniki, ki ne nameravajo prispevati k točnosti vsebine, temveč pišejo članke v stilu "žbljkfmb dfkjsdflsd". <br />Čeprav odprta narava te enciklopedije omogoča takšen »vandalizem«, pa je hkrati tudi zdravilo zanj: Vsakdo ima možnost razveljaviti spremembe, oziroma povrniti prejšnjo različico. Če so vandali vztrajni, imajo [[Wikipedija:Administratorji|administratorji]] še vedno na voljo »zaščito strani pred pisanjem«, ki omogoči urejanje samo drugim administratorjem.


== Policies ==
== Dogovori ==


Sodelavci Wikipedije sledijo nekaj preprostim dogovorom, katere po možnosti tudi uveljavljajo. Ti dogovori omogočajo, da projekt tekoče deluje in da so sodelavci produktivni. Tukaj je naštetih le nekaj dogovorov, ostale pa si lahko pogledate v [[Wikipedija:Pravila in smernice|Pravila in smernice]].
Wikipedia's participants commonly follow, and enforce, a few basic policies that seem essential to keeping the project running smoothly and productively. The following are just a few of those policies; for more information, please see [[Wikipedia:Policies and guidelines]].


First, because there are a huge variety of participants of all [[ideology|ideologies]], and from around the world, Wikipedia is committed to making its articles as unbiased as possible. The aim is not to write articles from a single ''objective'' point of view -- this is a common misunderstanding of the policy -- but rather, to fairly and sympathetically present all views on an issue. See [[Wikipedia:neutral point of view|neutral point of view]] page for further explanation, and for a very lengthy discussion. Also see [[m:Main Page|Meta-Wikipedia]], which includes discussions on neutrality, points of view, technical issues and Wikipedia philosophy.


<font style="font-size:150%;color:royalblue;margin:0 6px 0 6px;padding:1px;">1.</font>
Second, there are a number of [[Wikipedia:naming conventions|article naming conventions]].
Najprej morate razumeti, da je sodelavcev Wikipedije ogromno in da prihajajo z različnih delov sveta. So različnih starosti, spolov in imajo različne predstave in nazore.<br />
Wikipedijini članki naj bi bili predstavljeni čimbolj uravnovešeno, a ne nujno [[objektivno]]. Predstavljeni naj bodo s splošnega stališča videnja, ne le tako, kot nek posameznik vidi stvar, temveč mora članek zaobjeti vse resnične poglede. Za pogovor in več informacij glejte [[Wikipedija:Nepristransko stališče|Nepristransko stališče videnja]].
Pogovor o nevtralnosti, stališčih, tehničnih težavah in principu Wikipedije poteka [[Wikipedija:Pod_lipo|pod lipo]]. Glavna stran za pogovor o razvoju Wikipedije (zaenkrat le v angleškem jeziku) je [http://meta.wikimedia.org/ Meta-Wiki].
<br />
<br />


<font style="font-size:150%;color:royalblue;margin:0 6px 0 6px;padding:1px;">2.</font>
Third, Wikipedians use "talk" pages to discuss changes to the text, rather than discussing the changes within the text itself. See the page about [[Wikipedia:Talk page|talk page]]s as well as the [[Wikipedia:editing policy|editing policy]] page. Concerns which seem to span many articles may require a more general treatment at [[Wikipedia:Meta-Wikipedia|Meta-Wikipedia]].
[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|Pravilno pomenujte svoje strani]]. Dogovori na tej strani bodo pomagali pri razrešitvi marsikatere dvoumnosti in nejasnosti.
<br />
<br />


<font style="font-size:150%;color:royalblue;margin:0 6px 0 6px;padding:1px;">3.</font>
Fourth, there are a number of kinds of entries which are generally discouraged, because they do not, strictly speaking, constitute encyclopedia articles. For example Wikipedia entries are not dictionary definitions, nor discussion groups. See [[Wikipedia:What Wikipedia is not|what Wikipedia is not]] for more information.
Wikipedijanti ne vpisujejo svojih komentarjev v članek, temveč uporabljajo pogovorne strani. Vsak članek ima povezavo "pogovor", kjer lahko sporočite svoje dvome in predloge. Seveda pa je, v primeru trdnega prepričanja v potrebnost spremembe, potrebno spremembo vključiti v članek. Poglejte si tudi članka o [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] in
[[Wikipedija:Pravila urejanja|pravilih urejanja]]. Če naletite na nepremostljive težave jih omenite [[Wikipedija:Pod_lipo|pod lipo]], če pa želite aktivno sodelovati pri razrešitvi je to mogoče na [http://meta.wikimedia.org/ Meta-Wikiju].
<br />
<br />


<font style="font-size:150%;color:royalblue;margin:0 6px 0 6px;padding:1px;">4.</font>
Fifth, there are a variety of rules that have been proposed and which have varying amounts of support within the Wikipedia community. The most widely supported rule is: "If rules make you nervous and depressed, and not desirous of participating in the wiki, then ignore them entirely and go about your business." It is perhaps surprising, therefore, that the wiki is as well-disciplined and good-natured as it is. See the [[wikipedia:Policies and guidelines|policies and guidelines]] page for more information.
Obstaja množica člankov, katerih tematika v Wikipediji nima kaj iskati ker niso enciklopedični članki. To so naprimer članki iz slovarjev, klepeti in reklame. Za več podatkov si poglejte [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Kaj Wikipedija ni]].
<br />
<br />

<font style="font-size:150%;color:royalblue;margin:0 6px 0 6px;padding:1px;">5.</font>
Najrazličnejših pravil, oziroma dogovorov, o življenju z Wikipedijo je še mnogo. Nekatera so zelo splošno sprejeta, druga vzbujajo dvome in nestrinjanja.<br />
Najbolj splošno podprto pravilo je: »Če vas pravila spravljajo v slabo voljo in vas odvračajo od sodelovanja jih zanemarite in sledite svojim pogledom.« Marsikoga preseneča, da zaradi tega pravila Wikipedija deluje in je še vedno uporabna.<br />
Za druge dogovore, in pogovor o njih, imate na voljo članek
[[wikipedia:Pravila in smernice|Pravila in smernice]].


== Personnel ==
== Personnel ==

Redakcija: 15:17, 17. julij 2004

V izdelavi

Wikipedija je večjezikovni spoj odprte vsebine enciklopedije in zbornika, ki se razvija skupinsko in ga upravlja in streže neprofitna ustanova Wikimedije. Do julija 2003 je pokrila velik obseg tem in ima preko 140.000 člankov v angleščini (po svojem štetju). Vsebuje tudi preko 75.000 člankov v drugih jezikih.

Opravilo se je začelo v angleščini 15. januarja 2001 in kasneje so se začela še druga v drugih jezikih.


Glavne značilnosti

V Wikipediji so tri bistvene značilnosti, ki skupaj določajo njen kotiček na svetovnem spletu:

  1. Prvenstveno je ali si želi postati enciklopedija (s podprtimi podatki v obliki zbornika).
  2. Je wiki kar pomeni, da jo lahko urejuje kdorkoli (z nekaj izjemami).
  3. Ima odprto vsebino in uporablja GNU licenco proste dokumentacije.

Wikipedijo tako kot Nupedijo (podoben projekt proste enciklopedije) podpira zastopnik proste programske opreme Richard Stallman in Free Software Foundation. Stallman je očlenil koristnost "proste splošne enciklopedije" še preden sta bili ustanovljeni Wikipedija in Nupedija.

Odprtost Wikipedije ima tudi nekaj slabih lastnosti: Članki, katerih tematiko pozna malo urednikov, so netočni oziroma vprašljivi, a nekateri uporabniki Wikipedije trdijo, da se netočnosti s časom zmanjšajo.

Druga pomankljivost odprtosti so uporabniki, ki ne nameravajo prispevati k točnosti vsebine, temveč pišejo članke v stilu "žbljkfmb dfkjsdflsd".
Čeprav odprta narava te enciklopedije omogoča takšen »vandalizem«, pa je hkrati tudi zdravilo zanj: Vsakdo ima možnost razveljaviti spremembe, oziroma povrniti prejšnjo različico. Če so vandali vztrajni, imajo administratorji še vedno na voljo »zaščito strani pred pisanjem«, ki omogoči urejanje samo drugim administratorjem.

Dogovori

Sodelavci Wikipedije sledijo nekaj preprostim dogovorom, katere po možnosti tudi uveljavljajo. Ti dogovori omogočajo, da projekt tekoče deluje in da so sodelavci produktivni. Tukaj je naštetih le nekaj dogovorov, ostale pa si lahko pogledate v Pravila in smernice.


1. Najprej morate razumeti, da je sodelavcev Wikipedije ogromno in da prihajajo z različnih delov sveta. So različnih starosti, spolov in imajo različne predstave in nazore.
Wikipedijini članki naj bi bili predstavljeni čimbolj uravnovešeno, a ne nujno objektivno. Predstavljeni naj bodo s splošnega stališča videnja, ne le tako, kot nek posameznik vidi stvar, temveč mora članek zaobjeti vse resnične poglede. Za pogovor in več informacij glejte Nepristransko stališče videnja. Pogovor o nevtralnosti, stališčih, tehničnih težavah in principu Wikipedije poteka pod lipo. Glavna stran za pogovor o razvoju Wikipedije (zaenkrat le v angleškem jeziku) je Meta-Wiki.

2. Pravilno pomenujte svoje strani. Dogovori na tej strani bodo pomagali pri razrešitvi marsikatere dvoumnosti in nejasnosti.

3. Wikipedijanti ne vpisujejo svojih komentarjev v članek, temveč uporabljajo pogovorne strani. Vsak članek ima povezavo "pogovor", kjer lahko sporočite svoje dvome in predloge. Seveda pa je, v primeru trdnega prepričanja v potrebnost spremembe, potrebno spremembo vključiti v članek. Poglejte si tudi članka o pogovorni strani in pravilih urejanja. Če naletite na nepremostljive težave jih omenite pod lipo, če pa želite aktivno sodelovati pri razrešitvi je to mogoče na Meta-Wikiju.

4. Obstaja množica člankov, katerih tematika v Wikipediji nima kaj iskati ker niso enciklopedični članki. To so naprimer članki iz slovarjev, klepeti in reklame. Za več podatkov si poglejte Kaj Wikipedija ni.

5. Najrazličnejših pravil, oziroma dogovorov, o življenju z Wikipedijo je še mnogo. Nekatera so zelo splošno sprejeta, druga vzbujajo dvome in nestrinjanja.
Najbolj splošno podprto pravilo je: »Če vas pravila spravljajo v slabo voljo in vas odvračajo od sodelovanja jih zanemarite in sledite svojim pogledom.« Marsikoga preseneča, da zaradi tega pravila Wikipedija deluje in je še vedno uporabna.
Za druge dogovore, in pogovor o njih, imate na voljo članek Pravila in smernice.

Personnel

Wikipedia has been built by thousands of volunteer scholars, hobbyists, students, and generally knowledgeable people from around the world who happened to show up at the website and who, seeing the activity and the ease of article-creation, chose to donate some of their knowledge. Participants in the project are called Wikipedians. Numbers of participants have dramatically increased since its inception, and the number of highly educated participants is growing as well.

There is no editor-in-chief per se. The two people who founded Wikipedia, Jimmy Wales (CEO of the small Internet company Bomis, Inc.) and Larry Sanger, like to think of themselves as participants who are charged with seeing to it that the project does not stray from the path on which it is already travelling.

For the first years (and a few months) of Wikipedia's existence, Larry was a paid employee. His job was to oversee Wikipedia (and Nupedia); with the advice of everyone, it was his responsibility to make final, fair decisions on issues where community consensus could not be reached. Funding ran out for his position, leading to his resignation.

Jimmy and Wikipedians as a whole have taken over some of Larry's former responsibilities. Other current and past Bomis employees who have done some work on the encyclopedia include Tim Shell, one of the co-founders of Bomis, as well as programmers Jason Richey and Toan Vo.

History

Wikipedia has been in continuous operation since January 10, 2001. See History of Wikipedia for more.

Software and hardware

The particular version of wiki software that originally ran Wikipedia was UseModWiki, written by Clifford Adams ("Phase I"). In January 2002, Wikipedia began running on PHP wiki software, which used an underlying MySQL database, added many features and was specifically written for the Wikipedia project by Magnus Manske ("Phase II"). After a while, the site started to slow down to an extent where editing became almost impossible; several rounds of modifications to the software provided only temporary relief. Then Lee Daniel Crocker rewrote the software from scratch; the new version, a major improvement, has been running since July 2002 ("Phase III"). Brion Vibber has since taken the lead in fixing bugs and tuning the database for performance.

The project runs on a dedicated server, located in San Diego. This server is responsible for all language Wikipedias and the mailing lists. It is a dual CPU Athlon 1700+ with 2 GB of RAM, running Red Hat Linux and the web server Apache.

Antecedents

The idea to collect all of the world's knowledge within arm's reach under a single roof goes back to the ancient Library of Alexandria and Pergamon.

The early Muslim compilations of knowledge in the middle ages, included many comprehensive works, and much development of what we now call scientific method, historical method and citation. Notable works include Fakhr al-Din Razi's encyclopedia of science, the Mutazilite Al-Kindi's prolific output of 270 books, and Ibn Sina's medical encyclopedia, which was a standard reference work for centuries. Also notable are works of universal history (or sociology) from Asharites al-Tabri, al-Masudi, al-Athir, and Ibn Khaldun, whose Muqadimmah contains cautions regarding trust in written records that remain wholly applicable today. These people had an incalculable influence on methods of research and editing, due in part to the Islamic practice of isnah which emphasized fidelity to written record, checking sources, and skeptical inquiry.

However, these works were rarely available to more than specialists: they were expensive, and written for those extending knowledge rather than (with some exceptions in medicine) using it. The modern idea of the general purpose widely distributed printed encyclopedia goes back to just a little before Denis Diderot and the 18th century encyclopedists. Major university libraries can be seen as museums of monumental encyclopedic endeavors in various countries. Frequently found titles are the English Encyclopædia Britannica, the Spanish Enciclopedia Universal Illustrada, the German Meyer's Konversationslexikon and Brockhaus. See encyclopedia for more information.

The idea to use automated machinery beyond the printing press to build a more useful encyclopedia can be traced to H. G. Wells' short story of a World Brain (1937) and Vannevar Bush's future vision of the microfilm based Memex, As We May Think (1945). An important milestone along this path is also Ted Nelson's Project Xanadu (1960).

With the development of the Internet, many people attempted to develop online encyclopedia projects. See History of Internet encyclopedia projects.

Similar projects

Wikipedia has been occasionally compared to the following collaborative online projects:

  • Wiktionary, a free dictionary project.
  • Nupedia, a slow moving project to produce a free peer reviewed encyclopedia.
  • Everything2 has a wider range and does not exclusively focus on building an encyclopedia; its contents are not available under a copyleft license.
  • H2G2, a collection of sometimes humorous encyclopedia articles, based on an idea from Douglas Adams's The Hitchhiker's Guide to the Galaxy. Articles are also not freely modifiable.
  • Disinfopedia, a project to expose propaganda and paid spin doctors
  • Consumerium, a project to provide consumers with product information and increase the power of the consumer in a market economy.

Downloading the database

If you wish to do something with our open content that cannot best be done right here, you may at any time download a nearly-current version of the entire article database to do as you wish with it, within terms of the GFDL. See Wikipedia:Database download.

See also: Encyclopedia, Britannica, Microsoft Encarta, Japanese Wikipedia

If you wish to become a Wikipedian, please take a look at our Welcome to newcomers.