Wikipedija

Wikipedija [vikipedíja] je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem desettisočev prostovoljcev z vsega sveta. Vsebuje geselske članke v 195 različnih jezikih, sponzorira pa jo nepridobitna fundacija Wikimedia. Zajema tako tradicionalne enciklopedične teme, obenem pa služi tudi kot almanah in zbornik. Ustanovitelj, Jimmy Wales, jo opisuje kot »poskus, da bi ustvarili in ponudili prosto enciklopedijo najvišje mogoče kakovosti prav vsakemu posamezniku v njegovem lastnem jeziku.« Wikipedija je eno od največkrat citiranih spletišč v internetu in dnevno doživi okoli 50 milijonov obiskov.

Wikipedija vsebuje približno milijon in pol geselskih člankov, od katerih jih je prek pol milijona v angleščini, več kot 200.000 v nemščini in več kot 100.000 v japonščini. Slovenščina se z nekaj več kot 12.000 geselskimi članki uvršča na 20. mesto. Od svojih začetkov - ustanovljena je bila 15. januarja 2001 kot komplement »resnemu« projektu Nupedia - je nepretrgoma rastla in hkrati pognala svoje hčerinske projekte, kot so Wiktionary, Wikibooks in Wikinews. Geselske članke urejajo prostovoljci v sistemu, lastnem načinu wiki: članke lahko kadarkoli kdorkoli spreminja. Sodelavci Wikipedije sami skrbijo za nepristranski pogled v člankih, tako da so pogledi strokovnjakov ali citati iz literature povzeti brez poskusa, da bi se iz njih izluščila »objektivna resnica«. Zaradi svoje odprte narave je dovzetna za netočnosti in vandalizem.

Status Wikipedije kot referenčnega dela je nekoliko kontroverzen. Po eni strani prejema pohvale, ker je prosto dostopna, ker jo lahko vsakdo ureja, in ker pokriva nadvse širok spekter tem. Po drugi strani jo kritizirajo zaradi pomanjkanja avtoritete v primerjavi s tradicionalnimi enciklopedijami, sistematično pristranskost ter slabšo pokritost tradicionalnih enciklopedičnih tem. Geselski članki Wikipedije so na voljo pod pogoji, ki jih navaja licenca proste dokumentacije projekta GNU (Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije) in so zrcaljeni na številnih strežnikih po svetu, v celoti ali v večjem merilu pa še niso izšli v opredmeteni obliki.

Glavne značilnosti

Wikipedija ima tri ključne značilnosti, ki določajo njen kotiček na svetovnem spletu:

1. Prvenstveno je oziroma si želi postati enciklopedija (s podprtimi podatki v obliki zbornika).
2. Je wiki kar pomeni, da jo lahko ureja kdorkoli (z nekaj izjemami).
3. Ima odprto vsebino in uporablja GNU licenco proste dokumentacije.

Wikipedijo tako kot Nupedijo (podoben projekt proste enciklopedije) podpirata zastopnik proste programske opreme Richard Stallman in Free Software Foundation. Stallman je razumel pomen "proste splošne enciklopedije", še pred ustanovitvijo Nupedije in Wikipedije.

Odprtost Wikipedije ima tudi nekaj slabih lastnosti: članki, katerih tematiko pozna malo urednikov, so netočni oziroma vprašljivi, vendar je pričakovati, da se netočnosti s številom urejanj zmanjšajo.

Druga pomanjkljivost odprtosti so pisci, ki ne prispevajo k uporabnosti vsebine, temveč na različne načine povzročajo Wikipediji škodo (npr. pišejo članke z naslovi, kot je "Žbljkfmb dfkjsdflsd").
Čeprav odprta narava te enciklopedije omogoča tak vandalizem, pa je hkrati tudi zdravilo zanj: vsakdo ima možnost razveljaviti spremembe oziroma povrniti prejšnjo različico. Če so vandali vztrajni, lahko administratorji strani še vedno zaščitijo pred pisanjem tako, da jih lahko urejajo samo drugi administratorji.

Dogovori

Sodelavci Wikipedije sledijo nekaj preprostim dogovorom, ki se jih skušajo tudi čimbolj držati. Ti dogovori omogočajo, da projekt tekoče deluje in da so sodelavci produktivni. Tukaj je naštetih le nekaj dogovorov, ostale pa si lahko preberete na strani Pravila in smernice.

1. Sodelavcev Wikipedije je ogromno in prihajajo z različnih delov sveta. So različnih starosti, moški in ženske ter imajo različne predstave in nazore. Velja pa omeniti, da so to ljudje, ki so računalniško pismeni in da jih večina prihaja iz držav, v katerih je materni jezik angleščina oz. jezik izdaje wikipedije, ki jo urejajo. To v projekt vnaša tudi določeno stopnjo pristranosti.
Wikipedijini članki naj bi bili predstavljeni čimbolj uravnovešeno in nevtralno, vendar ne razglašajo le tistega, kar je resnica, ampak predstavijo temo s čimveč različnih gledišč. Za pogovor in več informacij glejte Nepristransko stališče videnja. Pogovor o nevtralnosti, stališčih, tehničnih težavah in principu Wikipedije poteka pod lipo. Glavna stran za pogovor o razvoju Wikipedije (zaenkrat le v angleškem jeziku) je Meta-Wiki.

2. Pravilno pomenujte svoje strani. Dogovori na tej strani bodo pomagali pri razreševanju marsikatere dvoumnosti in nejasnosti.

3. Wikipedisti ne vpisujejo svojih komentarjev v članek, temveč za to uporabljajo pogovorne strani. Vsak članek ima povezavo "pogovor" in ob kliku nanjo se odpre pogovorna stran, kjer lahko sporočite svoja vprašanja, komentarje in predloge. Seveda pa v primeru, da ste trdno prepričani, da je sprememba potrebna, to vključite v članek. Poglejte si tudi članka o pogovorni strani in pravilih urejanja. Če naletite na nepremostljive težave, jih omenite pod lipo, če pa želite aktivno sodelovati pri njihovi razrešitvi, je to mogoče na Meta-Wikiju.

4. Obstajajo številni članki, ki niso enciklopedičnega pomena, zato v Wikipediji nimajo kaj iskati in jih administratorji odstranijo v najkrajšem možnem času. To so na primer geselski članki iz slovarjev, klepeti in reklame. Za več podatkov si poglejte Kaj Wikipedija ni.

5. Pravil oziroma dogovorov o delu na Wikipediji je še mnogo. Nekatera so zelo splošno sprejeta, druga pa vzbujajo dvome in nestrinjanja.
Najbolj splošno podprto pravilo je: »Če vas pravila spravljajo v slabo voljo in vas odvračajo od sodelovanja, jih zanemarite in sledite svojim pogledom.« Wikipedija deluje in se razvija prav zaradi tega pogleda, kar marsikoga preseneča.
Za druge dogovore in pogovor o njih je na voljo članek Pravila in smernice.

Osebje

Wikipedijo gradi na tisoče prostovoljcev: učitelji, študentje, zanesenjaki, izvedenci - ljudje z znanjem od vsepovsod, ki so se znašli na spletni strani in videli, kako uporabna, aktivna in preprosta za urejanje je Wikipedija. Odločili so se, da postanejo Wikipedisti in darujejo nekaj svojega znanja za širitev pogleda ljudi na svet, ki jih obdaja.
Število sodelavcev stalno raste - tako zanesenjakov kot strokovno izobraženih ljudi.

Wikipedija nima »glavnega urednika«. Njena ustanovitelja, Jimmy Wales (tudi Jimbo Wales) (izvršilni direktor majhnega spletnega podjetja Bomis) in Larry Sanger se vidita kot udeleženca, ki skrbita, da projekt ne zaide na stranpoti.

Prvih nekaj let Wikipedije je bil Larry plačan uslužbenec, zadolžen za nadzor Wikipedije (in Nupedije). S pomočjo nasvetov skupnosti je odločal o vprašanjih, kjer ni bilo mogoče doseči dogovora. Ko je zmanjkalo denarja za njegovo delovno mesto, je dal odpoved.

Nekaj Larryevih prejšnjih odgovornosti so prevzeli Jimmy in skupnost Wikipedistov. Druga dva uslužbenca Bomisa, ki sta in še prispevata k enciklopediji, sta Tim Shell, soustanovitelj Bomisa, in programerja Jason Richey ter Toan Vo.

Zgodovina

Wikipedija nepretrgoma deluje od 10. januarja, 2001. Slovenska različica deluje od 8. marca 2002. Več informacij je na voljo na strani Zgodovina Wikipedije.

Programska in strojna oprema

Wiki programska oprema, ki je gnala prvo različico Wikipedije, je program UseModWiki, ki ga je napisal Clifford Adams (»Phase I«). Januarja 2002 je Wikipedija presedlala na PHP wiki programsko opremo Magnusa Manske (»Phase II«), ki je uporabljala MySQL bazo podatkov, napisana posebej za ta projekt in s številnimi dodanimi funkcijami.
Čez nekaj časa je stran začela delovati tako počasi, da je urejanje postalo zelo oteženo. Večkratni popravki programske opreme so pomagali le začasno. Nato pa je Lee Daniel Crocker napisal novo različico, ki teče od julija 2002 (»Phase III«) in je prinesla veliko izboljšav.
Zadolžitev za popravke programa in optimizacijo podatkovne baze je takrat prevzel Brion Vibber.

Od junija 2004 Wikipedije tečejo na devetih posvečenih strežnikih v Floridi. Eden izmed njih je namenjen le za podatkovno bazo, štirje pa odgovarjajo na zahtevke spletnih brskalnikov po Wikipedijah. Na vseh teče Fedora Core. Za pospešitev delovanja se strani za anonimne uporabnike, dokler so veljavne, predpomnijo na datotečnem sistemu, kar pomeni, da za večino zahtevkov branje iz baz in sestavljanje strani ni potrebno. Na take zahtevke odgovarjata dva Squid strežnika. Vsi strežniki si delijo dva omrežna datotečna strežnika NFS (prvotni in nadomestni; prvotni je hkrati tudi e-poštni strežnik).

Sestrski projekti

Projekti, ki so del Wikimedia družine, so še:

• Wiktionary, prosti slovar
• Wikibooks, prosti učbenik
• Wikiquote, prosta enciklopedija navedkov
• Wikisource, zbirališče izvornih besedil v raznih jezikih, ki so ali v prosti rabi ali izdani pod GFDL
• Wikinews, stran z novicami, trenutno v preizkusni fazi

Februarja 2002 so se wikipedisti Španske Wikipedije odločili, da jim napredovanje projekta na ustreza, in ustanovili ločen projekt Enciclopedia Libre.

Podobni projekti

• Meta-Wikipedia - Pogovori o tehničnih in vsebinskih vprašanjih Wikipedije in njenih sestrskih projektov, vključno z nasveti, kako postaviti svoj lasten MediaWiki strežnik.
• MediaWiki Phase III programje (Izdano na SourceForge)
• OpenFacts: Kopije Wikipedijine vsebine
• The Wikipedia Cafeshop
• Arhiv Wikipedijinih sporočil za javnost
• Wikipedijina stena trofej
• Primerjava velikosti
• Statistika Wikipedij

Glej tudi

• enciklopedija,
• Britannica,
• Microsoft Encarta

Če si želite postati Wikipedist, si poglejte stran z dobrodošlico.