Robert Močni: Razlika med redakcijama
m slika |
→Upor: upor |
||
| Vrstica 30: | Vrstica 30: | ||
Po predlogu, da izvira iz Wormsa, se je med vladavino Ludvika Nemškega v Vzhodni Frankovski Robertova družina preselila iz Vzhodnega v Zahodno frankovsko kraljestvo. Po njihovem prihodu na zahod je Karel Plešasti nagradil družino, ki je prebegnila pred njegovim sovražnikom, tako da je leta 852 Robertu dodelil laično opatijo [[Marmoutier]]. Leta 853 je Robertu podelil položaj dvornega inšpektorja v provincah [[Maine (provinca)|Maine]], [[Anjou (grofija)|Anjou]] in [[Touraine]], s čimer mu je dal popoln nadzor nad antično vojvodino ''ducatus Cenomannicus'' s središčem v [[Le Mans]]u, ki je ustrezala starodavnemu kraljestvu [[Nevstrija]]. Robertov vzpon je šel na račun uveljavljene družine Rorigonidov in je bil namenjen zajezitvi njihove regionalne moči in obrambi Nevstrije pred [[vikingi|vikinškimi]] in bretonskimi napadi. |
Po predlogu, da izvira iz Wormsa, se je med vladavino Ludvika Nemškega v Vzhodni Frankovski Robertova družina preselila iz Vzhodnega v Zahodno frankovsko kraljestvo. Po njihovem prihodu na zahod je Karel Plešasti nagradil družino, ki je prebegnila pred njegovim sovražnikom, tako da je leta 852 Robertu dodelil laično opatijo [[Marmoutier]]. Leta 853 je Robertu podelil položaj dvornega inšpektorja v provincah [[Maine (provinca)|Maine]], [[Anjou (grofija)|Anjou]] in [[Touraine]], s čimer mu je dal popoln nadzor nad antično vojvodino ''ducatus Cenomannicus'' s središčem v [[Le Mans]]u, ki je ustrezala starodavnemu kraljestvu [[Nevstrija]]. Robertov vzpon je šel na račun uveljavljene družine Rorigonidov in je bil namenjen zajezitvi njihove regionalne moči in obrambi Nevstrije pred [[vikingi|vikinškimi]] in bretonskimi napadi. |
||
==Upor== |
==Upor== |
||
Leta 858 se je Robert pridružil uporu proti Karlu Plešastemu. Z Bretonci pod Salomonom je vodil frankovske plemiče v Nevstriji in povabil [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]], naj napade Zahodno Frankovsko in prejme njihov poklon. Upor je sprožila poročna pogodba med Karlom in Erispojem, kraljem Bretanje, ter podelitev Nevstrije Karlovemu sinu [[Ludvik Jecljavi|Ludvika Jecljavemu]], kar je znatno zmanjšalo moč Salomona in Roberta. |
|||
Robertovi Nevstrijci so leta 858 pregnali Ludvika Jecljavega iz [[Le Mans]]a. Kasneje istega leta je Ludvik Nemški prodrl do [[Orléans]]a in sprejel delegacije bretonskih in nevstrijskih voditeljev ter [[Pipin II. Akvitanski|Pipina II. Akvitanskega]]. Leta 861 je Karel z Robertom sklenil mir in ga imenoval za grofa [[Anjou (grofija)|Anžujskega]]. Robert je nato uspešno obranil severno obalo pred vikinško invazijo. |
|||
Leta 862 je Karel podelil svojemu sinu Ludviku Jecljavemu laično opatijo svetega Martina iz Toursa, vredno beneficijo, a majhno v primerjavi s kraljestvom, ki ga je prejel leta 856 in izgubil leta 858. Mladi Ludvik se je uprl in se spoprijateljil s Salomonom, ki mu je priskrbel vojake, in sprožil vojno proti Robertu. |
|||
Leta 862 sta se Bretanji bližali dve vikinški floti. Eno je pred kratkim Karel Plešasti pregnal s [[Sena|Sene]], druga pa se je vračala s sredozemske ekspedicije. Salomon je najel sredozemsko floto, da opustoši dolino [[Loara|Loare]] v Nevstriji.<ref>Einar Joranson (1923), ''The Danegeld in France'' (Rock Island: Augustana), str. 59–61.</ref> Robert je zajel dvanajst vikinških ladij in pobil vse posadke razen nekaj tistih, ki so pobegnili. Zetem je najel Vikinge, pregnane s Sene, da napadejo Salomonovo kraljestvo, in jim uslugo plačal s 6000 funti srebra. |
|||
Robertov očiten namen je bil preprečiti, da bi Vikingi služili Salomonu. Da bi Vikinge zadržal zunaj Nevstrije, je domnevno pobral velik davek. Mir med Franki in Vikingi ni trajal dolgo. Leta 863 je sta Robert in Salomon sklenila mir, Vikingi, prikrajšani za plenjenje nasprotnikovh dežel, pa so nadaljevali s pustošenjem po Nevstriji. Karel je Roberta postavil za laičnega opata vplivne opatije sv. Martina v Toursu.<ref name="Bradbury24">Jim Bradbury, ''The Capetians, Kings of France 987–1328'', (London: Hambledon Continuum, 2007), 24. {{ISBN|978-1-85285-528-4}}</ref> |
|||
Robert se je v svojih zadnjih letih vojskoval s Pipinom II. Leta 863 je branil Autun pred Ludovikom Nemškim, ki je ponovno napadel Nevstrijo leta 865 in 866. Tik pred smrtjo se je spopadel z Bretonci in Vikingi, ki so pustošili po okolici Le Mansa. |
|||
==Smrt in zapuščina== |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 10:15, 10. november 2024
Robert Močni | |
|---|---|
| Grof Wormsa Grof Orléansa Grof Anjouja Grof Toursa Grof Bloisa | |
 Robert Močni v Rodoslovju francoskih kraljev (okoli 1384) | |
| Grof Wormsa, Orléansa, Anjouja, Toursa in Bloisa | |
| Mandat | V Wormsu: ok. 836/837 - 2. julij 866 V Orléansu: ok. 861 - 2. julij 866 V Anjouju: ok. 862 - 2. julij 866 V Toursu: 851 - 2. julij 866 V Bloisu: 834 - 2. julij 866 |
| Predhodnik | Guntram (v Wormsu) Viljem (v Orléansu) Ustanovitev položaja (v Anjouju) Vivian (v Toursu) Viljem Bloiški (v Bloisu) |
| Naslednik | Odo |
| Rojen | ok. 830 Worms, Karolinško cesarstvo |
| Umrl | 866 (star 36 let) bitka pri Brissartheju |
| Plemiška družina | Robertinci |
| Zakonec(i) | Adelajda Tourska |
| Potomci | |
| Oče | Robert III. Wormški (najverjetneje) |
| Mati | Valdrada Wormška (najverjetneje) |
Robert Močni (francosko Robert le Fort) je bil grof številnih grofij in oče dveh kraljev Zahodnofrankovskega kraljestva: Oda (ali Eudes) in Roberta I., * ok. 830, † 866.
Njegova rodbina se imenuje po njem imenuje Robertinci. Roberta je Karel Plešasti, kralj Zahodne Frankovske, leta 853 imenoval za dvornega inšpektorja (missus dominicus). Robert Močni je bil praded Huga Capeta, prednika Kapetingov.
Poreklo in vzpon na oblast
Starša Roberta Močnega sta nejasna. Zelo malo je znanega tudi o začetkih Robertincev. Po enem od predlogov naj bi bil sin Roberta III. Wormskega.[1][2] Precej bolj špekulativen je predlog, ki temelji na rabi imena Robert in podobnih imen. Po tem predlogu naj bi njegova družina izvirala iz pokrajine Hesbaye v današnji vzhodni Belgiji ali da je morda potomec družine Chrodegang iz Metza. Noben predlog ni dokazan.
Po predlogu, da izvira iz Wormsa, se je med vladavino Ludvika Nemškega v Vzhodni Frankovski Robertova družina preselila iz Vzhodnega v Zahodno frankovsko kraljestvo. Po njihovem prihodu na zahod je Karel Plešasti nagradil družino, ki je prebegnila pred njegovim sovražnikom, tako da je leta 852 Robertu dodelil laično opatijo Marmoutier. Leta 853 je Robertu podelil položaj dvornega inšpektorja v provincah Maine, Anjou in Touraine, s čimer mu je dal popoln nadzor nad antično vojvodino ducatus Cenomannicus s središčem v Le Mansu, ki je ustrezala starodavnemu kraljestvu Nevstrija. Robertov vzpon je šel na račun uveljavljene družine Rorigonidov in je bil namenjen zajezitvi njihove regionalne moči in obrambi Nevstrije pred vikinškimi in bretonskimi napadi.
Upor
Leta 858 se je Robert pridružil uporu proti Karlu Plešastemu. Z Bretonci pod Salomonom je vodil frankovske plemiče v Nevstriji in povabil Ludvika Nemškega, naj napade Zahodno Frankovsko in prejme njihov poklon. Upor je sprožila poročna pogodba med Karlom in Erispojem, kraljem Bretanje, ter podelitev Nevstrije Karlovemu sinu Ludvika Jecljavemu, kar je znatno zmanjšalo moč Salomona in Roberta.
Robertovi Nevstrijci so leta 858 pregnali Ludvika Jecljavega iz Le Mansa. Kasneje istega leta je Ludvik Nemški prodrl do Orléansa in sprejel delegacije bretonskih in nevstrijskih voditeljev ter Pipina II. Akvitanskega. Leta 861 je Karel z Robertom sklenil mir in ga imenoval za grofa Anžujskega. Robert je nato uspešno obranil severno obalo pred vikinško invazijo.
Leta 862 je Karel podelil svojemu sinu Ludviku Jecljavemu laično opatijo svetega Martina iz Toursa, vredno beneficijo, a majhno v primerjavi s kraljestvom, ki ga je prejel leta 856 in izgubil leta 858. Mladi Ludvik se je uprl in se spoprijateljil s Salomonom, ki mu je priskrbel vojake, in sprožil vojno proti Robertu.
Leta 862 sta se Bretanji bližali dve vikinški floti. Eno je pred kratkim Karel Plešasti pregnal s Sene, druga pa se je vračala s sredozemske ekspedicije. Salomon je najel sredozemsko floto, da opustoši dolino Loare v Nevstriji.[3] Robert je zajel dvanajst vikinških ladij in pobil vse posadke razen nekaj tistih, ki so pobegnili. Zetem je najel Vikinge, pregnane s Sene, da napadejo Salomonovo kraljestvo, in jim uslugo plačal s 6000 funti srebra.
Robertov očiten namen je bil preprečiti, da bi Vikingi služili Salomonu. Da bi Vikinge zadržal zunaj Nevstrije, je domnevno pobral velik davek. Mir med Franki in Vikingi ni trajal dolgo. Leta 863 je sta Robert in Salomon sklenila mir, Vikingi, prikrajšani za plenjenje nasprotnikovh dežel, pa so nadaljevali s pustošenjem po Nevstriji. Karel je Roberta postavil za laičnega opata vplivne opatije sv. Martina v Toursu.[4]
Robert se je v svojih zadnjih letih vojskoval s Pipinom II. Leta 863 je branil Autun pred Ludovikom Nemškim, ki je ponovno napadel Nevstrijo leta 865 in 866. Tik pred smrtjo se je spopadel z Bretonci in Vikingi, ki so pustošili po okolici Le Mansa.
Smrt in zapuščina
Sklici
- ↑ Detlev Schwennicke, Europäische Stammtafeln: Stammtafeln zur Geschichte der Europäischen Staaten, Neue Folge, Band II (Marburg, Germany: J. A. Stargardt, 1984), Tafel 10
- ↑ Bouchard, Constance Brittain (2014). Rewriting Saints and Ancestors: Memory and Forgetting in France, 500–1200 (v angleščini). University of Pennsylvania Press. str. 188. ISBN 978-0-8122-4636-0.
- ↑ Einar Joranson (1923), The Danegeld in France (Rock Island: Augustana), str. 59–61.
- ↑ Jim Bradbury, The Capetians, Kings of France 987–1328, (London: Hambledon Continuum, 2007), 24. ISBN 978-1-85285-528-4
Viri
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
