Nebinovke: Razlika med redakcijama

Nebinovke
	; Plakat z dvanajstimi različnimi vrstami nebinovk
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline);
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke);
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice);
Red:	Asterales (košarnice);
Družina:	Asteraceae; Martynov, 1820
Raznolikost
	Okrog 1500 rodov in 23.000 vrst
Tipski rod
	Aster; L.
Sinonimi
	Compositae Giseke

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 12:53, 27. maj 2024

Nebínovke (znanstveno ime Asteraceae, staro ime Compositae) so največja družina rastlin iz redu košarnic. Družina je poimenovana po nebini (latinsko Aster), rastlini z raznobarvnimi cvetovi iz te družine, medtem ko je 'Compositae' starejše, ampak še vedno veljavno^[1] ime, ki pomeni sestavljen in se nanaša na svojstvena socvetja. Družina vključuje solato, artičoke in sončnice ter krizanteme, dalije in številne druge okrasne rastline. Tu so še številni pleveli, na primer regrat, bodak in škrbinka.

Definicija rodov je pogosto problematična in nekateri se občasno delijo v manjše podskupine^[2].

Opis nebinovk

Nebinovke so običajno zelnate rastline, so enoletnice, dvoletnice ali zelnate trajnice, polgrmi in grmi. Pravih dreves ni, redko so vodne rastline, nekaj je lijan in sukulentov, epifitov ni.

Od ostalih družin jih je dokaj lahko razlikovati, predvsem zaradi njihovih svojstvenih socvetij.

Cvet

Verjetno je najbolj očitna značilnost nebinovk njihovo glavičasto socvetje, ki se tehnično imenuje calathid ali calathidium, običajno pa ga imenujemo kar cvetna glavica ali košek ali tudi drugače capitulum ^[3]. Košek je sestavljen iz številnih posameznih cvetov brez peclja, imenovanih tudi cvetki, ki si delijo skupno cvetišče. Velika variabilnost te družine se kaže prav v zgradbi socvetij. Cvetki so v posameznih koških urejeni na grozdast način, pri čemer se zunanji cvetki odprejo prvi. Sami koški so na rastlini urejeni v pakobulasta socvetja, ki so zelo raznolika po velikosti, obliki zgradbi, številu koškov in razmestitvi po rastlini.

Košek obdaja skupen ovojek iz številnih ovojkovih listov, ki je lahko podoben venčnim listom nepravega cveta. Običajno so zeleni, lahko pa so tudi obarvani (npr. smilj Helichrysum) ali pa imajo žilnato strukturo. Ovojkovi listi so običajno razporejeni v eni ali več vrst, ki se prekrivajo kot strešna opeka.

Košek nebinovk je razvil kar nekaj značilnosti, ki na zunaj dajejo socvetju videz velikega samostojnega cveta. Takšna socvetja so med rastlinami široko razširjena in jih imenujemo tudi nepravi cvet (pseudanthium). Socvetje predstavlja eno opraševalno enoto.

Druge značilnosti socvetij:

Os socvetja je ploščato razširjena, ravna, izbočena ali vbočena. Na cvetišču so lahko ščetinasti predlisti posameznih cvetov.
Plodnica je podrasla z enim predalom in eno dnično semensko zasnovo.
Modificirana čaša (papus) je sestavljena iz laskov, lusk, ščetin ali res (včasih bolj ali manj zraslih), ki pomagajo pri razširjanju plodu (čeprav lahko včasih popolnoma manjka)
Venec iz zraslih venčnih listov, s petimi prašniki, priraslimi na venčno cev, ter zraslimi s prašnicami v prašnično cev, ki obdaja vrat pestiča.
Dvoroga brazda, ki ima na zunanj površini laske (papile), na notranji strani pa je površina, na kateri kali pelod.
Posamezni cvetki so lahko dvospolni ali enospolni, včasih pa tudi sterilni (jalovi), po obliki pa so lahko jezičasti in cevasti (marjetica) ali včasih samo cevasti cvetovi (lapuh). Pri posameznih vrstah so koški sestavljeni iz različnih tipov cvetov. Jezičasti cvetovi so somerni, medtem ko so cevasti zvezdasti; oboji imajo zrasle venčne liste. Socvetja sestavljena iz obeh tipov cvetov, imajo barvite jezičaste cvetove največkrat razporejene na robu (obrobni cvetovi), cevasti cvetovi pa so sredi koška (krožčevi cvetovi).
Vrste, ki so jih včasih uvrščali med radičevke Cichoriaceae, imajo v koških samo jezičaste cvetove, iz katerih se razvijejo plodovi in vsebujejo mlečni sok (regrat, kozja brada).
Jezičasti cvetovi so pogosto sterilni in privabljajo opraševalce, iz cevastih pa se razvijejo značilni enosemenski plodovi - rožke ali ahene.

Listi in steblo

Listi so večinoma enostavni ali redkeje pernato deljeni. Razvrščeni so premenjalno ali redkeje nasprotno ali vretenčasto. So brez prilistov. So sedeči ali pecljati, pogosto z razširjenim, objemajočim ali ušesastim dnom. Običajno so krpati ali nazobčani, včasih sočni, redko se končujejo z vitico. Včasih so pokrneli v lusko in hitro odpadejo.

Listi in steblo pogosto vsebujejo izločevalne kanale s smolo ali mlečkom, to velja še posebno za Cichorioideae.

Plod in seme

Semena se v rodu kompava (*Carlina*) razširjajo z vetrom.

Plod je enosemenski, se ne odpira, skoraj vedno je suh, imenujemo ga rožka. Lahko je robat, zaobljen, različno stisnjen ali ukrivljen. Lahko je tudi krilat in redko koščičast. Ima zelo različno obliko in stopnjo dlakavosti.

Cvetovi imajo pogosto v kodeljico (papus) preobraženo čašo, ki se ob dozorevanju plodov precej poveča in razvije v nekakšno letalno napravo, ki omogoča razširjanje semen po zraku. Na plodu so lahko iz čaše nastale tudi ščetine ali nazobčan rob (kodeljica). Njegova zgradba se pogosto uporablja kot pomoč pri določanju reda in vrste^[4]. Plod ima običajno le malo založnega tkiva ali pa ga sploh nima ^[2].

Razširjanje semen - tridelni mrkač *Bidens tripartita*

Sestavine in učinkovine

Vsi predstavniki imajo v semenih in založnih tkivih namesto rezervnega škroba inulin.

Korenine proizvajajo grenke seskviterpenske laktone. Nebinovke vsebujejo eterično olje z glavno sestavino heleninom, triterpene, različne alkaloide, acetilen, čreslovine,^[5].

Razmnoževanje

Zgradba prašnikov in vratu je povezana s posebnim načinom izpostavljanja peloda. Prašnice dozorijo pred brazdami in svoj pelod stresejo v cev, ki nastane med njimi, saj so zrasle skupaj. V tem obdobju je vrat pestiča še kratek, brazdni površini pa sta stisnjeni skupaj. Vrat se nato podaljša in prerine skozi prašnično cev, pri čemer se pelod iz cevi naloži na dlakavi zunanji površini in je izpostavljen morebitnemu prenašalcu peloda, ko je vrat do konca iztegnjen. Šele kasneje se brazdni površini razpreta in lahko pride do oprašitve.

Vsak cvetek gre torej skozi moško (staminatno) in žensko (pistilatno) obdobje razvoja. Končno se brazdna roglja močno zakrivita nazaj, tako da se dotakneta peloda iz prašnic lastnega cveta. Na ta način je pri vrstah, ki so samooplodne, zagotovljena oprašitev, tudi če do navzkrižne oprašitve iz kakršnega koli razloga ni prišlo.

Ekologija

Nebinovke običajno uspevajo v odprtem in suhem okolju^[2].

Večino nebinovk oprašujejo žuželke, toda oprašujejo se lahko tudi s pomočjo vetra (npr. ambrozija Ambrosia in pelin Artemisia).

Semena se pogosto razširjajo z vetrom s pomočjo dlakavih kodeljic (papus). Drugi način je razširjanje s pomočjo živali ali človeka, kjer se seme (npr. mrkač Bidens) ali celotna cvetna glavica (npr. repinec Arctium), opremljena s kaveljčki, oprime na dlako ali perje (celo na oblačila). Kasneje odpadejo daleč stran od starševske rastline.

Nebinovka *Silphium perfoliatum* v Ljubljanskem botaničnem vrtu

Razširjenost

Družina je razširjena po vsem svetu in v vseh podnebnih pasovih ter šteje čez 23.000 vrst. V Evropi so nebinovke z vrstami najbogatejša družina. Bogastvo vrst je največje v Sredozemlju, Srednji Ameriki in Mehiki, Kapski provinci Južne Afrike, v sušnih predelih osrednje Azije, pa tudi v gorskih in arktičnih tundrah^[6]. Veliko vrst porašča gojene travnike oz. rastejo kot pleveli na obdelovalnih površinah. Prevladujejo med dvokaličnicami v negozdnih tipih vegetacije.

Eden od vzrokov za uspešnost in veliko razširjenost predstavnikov je njihova sposobnost samoopraševanja. Nova populacija se lahko razvije iz enega samega semena, saj rastlina za razvoj plodov ne potrebuje peloda iz drugih rastlin. Poleg tega se lahko mnoge vrste razmnožujejo tudi na druge načine, ki ne potrebujejo predhodne oprašitve (apomiksa).

Uporabnost

Sončnice so industrijsko pomembna vrsta v družini nebinovk.

Nekaj vrst je okrasnih (astra, gerbera, dalija), nekaj zdravilnih (pelin, arnika, kamilica) ali tudi užitnih (artičoka). Edina industrijsko pomembna vrsta je sončnica, iz katere pridobivajo olje.

Taksonomija

Družina nebinovk je splošno prepoznana, uvrščamo jo v red košarnic (Asterales).

Tradicionalno ta družina vsebuje dve poddružini Asteroideae (ali 'Tubuliflorae') in Cichorioideae (ali 'Liguliflorae'). Slednja je parafiletska in je v novejših sistemih razdeljena v več manjših skupin.

Galerija

navadni lapuh (Tussilago farfara)
navadna marjetica (Bellis perennis)
gorska nebina (Aster amellus)
Jezičasti cvet
Cevasti cvet

Reference

↑ International Code of Botanical Nomenclature
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Judd W.S. (ur.) (2002). Plant Systematics: A Phylogenetic Approach. Sinauer Associates. ISBN 0-87893-403-0
↑ Usher G. (1966). A dictionary of botany, including terms used in bio-chemistry, soil science, and statistics. Princeton: Van Nostrand.
↑ McKenzie R. J. s sod. (december 2005). »Morphology of Cypselae in subtribe Arctotidinae (Compositae–Arctotideae) and its taxonomic implications«. Annals of the Missouri Botanical Garden. 92 (4): 569–594.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)^{[mrtva povezava]}
↑ Dr. Katje Galle - Toplak. Zdravilne rastline na Slovenskem: Inula helenium. Mladinska knjiga, 2002. ISBN 86-11-15167-4
↑ Batič F., Wraber T., Turk B. (2003). Pregled rastlinskega sistema. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Viri

M. Červenka; in sod. (1988). Rastlinski svet Evrope. Mladinska knjiga. COBISS 6914304. ISBN 86-11-01594-0.
Barrett, Spencer Charles Hilton; in sod. (1995). Vernon Hilton Heywood; in sod. (ur.). Cvetnice : kritosemenke sveta. Ljubljana : DZS. COBISS 53970688. ISBN 86-341-1439-2.
Andrej Martinčič; in sod. (1999). Mala flora Slovenije (3 izd.). Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 99439616. ISBN 86-365-0300-0.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Nebinovke.

Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta, Asteraceae Arhivirano 2012-03-12 na Wayback Machine.

[1] International Code of Botanical Nomenclature

[Judd-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Judd W.S. (ur.) (2002). Plant Systematics: A Phylogenetic Approach. Sinauer Associates. ISBN 0-87893-403-0

[3] Usher G. (1966). A dictionary of botany, including terms used in bio-chemistry, soil science, and statistics. Princeton: Van Nostrand.

[4] McKenzie R. J. s sod. (december 2005). »Morphology of Cypselae in subtribe Arctotidinae (Compositae–Arctotideae) and its taxonomic implications«. Annals of the Missouri Botanical Garden. 92 (4): 569–594.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)^{[mrtva povezava]}

[5] Dr. Katje Galle - Toplak. Zdravilne rastline na Slovenskem: Inula helenium. Mladinska knjiga, 2002. ISBN 86-11-15167-4

[Batic-6] Batič F., Wraber T., Turk B. (2003). Pregled rastlinskega sistema. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-{{zvezdica}}
 {{Taksonomka
 | color = lightgreen
@@ Vrstica 12: / Vrstica 11: @@
 | familia = '''Asteraceae'''
 | familia_authority = [[Martynov]], 1820
-| synonyms = ''Compositae'' <small>[[Giseke]]</small>
 | type_genus = ''[[Aster]]''
 | type_genus_authority= [[Carolus Linnaeus|L.]]
@@ Vrstica 19: / Vrstica 17: @@
 | synonyms = ''Compositae'' <small>[[Giseke]]</small>
 }}
-'''Nebínovke''' ([[znanstveno ime]] '''Asteraceae''', staro ime ''Compositae'') so največja [[družina (biologija)|družina]] rastlin iz [[red (biologija)|redu]] [[košarnice|košarnic]]. Družina je poimenovana po [[nebina|nebini]] (latinsko ''Aster''), rastlini z raznobarvnimi cvetovi iz te družine, medtem ko je 'Compositae' starejše ampak še vedno veljavno<ref>[http://ibot.sav.sk/icbn/main.htm International Code of Botanical Nomenclature]</ref> ime, ki pomeni ''sestavljen'' in se nanaša na svojstvena [[socvetje|socvetja]]. Družina vključuje [[solata|solato]], [[artičoka|artičoke]] in [[sončnica|sončnice]] ter [[krizantema|krizanteme]], [[dalija|dalije]] in številne druge okrasne rastline. Tu so še številni [[plevel]]i, na primer [[regrat]], [[bodak]] in [[škrbinka]].
+'''Nebínovke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Asteraceae''', staro ime ''Compositae'') so največja [[družina (biologija)|družina]] rastlin iz [[red (biologija)|redu]] [[košarnice|košarnic]]. Družina je poimenovana po [[nebina|nebini]] (latinsko ''Aster''), rastlini z raznobarvnimi cvetovi iz te družine, medtem ko je 'Compositae' starejše, ampak še vedno veljavno<ref>[http://ibot.sav.sk/icbn/main.htm International Code of Botanical Nomenclature]</ref> ime, ki pomeni ''sestavljen'' in se nanaša na svojstvena [[socvetje|socvetja]]. Družina vključuje [[solata|solato]], [[artičoka|artičoke]] in [[sončnica|sončnice]] ter [[krizantema|krizanteme]], [[dalija|dalije]] in številne druge okrasne rastline. Tu so še številni [[plevel]]i, na primer [[regrat]], [[bodak]] in [[škrbinka]].
 Definicija [[rod (biologija)|rodov]] je pogosto problematična in nekateri se občasno delijo v manjše podskupine<ref name="Judd">Judd W.S. (ur.) (2002). ''Plant Systematics: A Phylogenetic Approach''. Sinauer Associates. ISBN 0-87893-403-0</ref>.
@@ Vrstica 29: / Vrstica 27: @@
 === Cvet ===
-[[Slika:Bidens_flwr.jpg|thumb|Tipični cvet nebinovk (''[[Bidens torta]]''), ki prikazuje posamezne cvetove v socvetju.]]
+[[Slika:Bidens flwr.jpg|thumb|200px|Tipični cvet nebinovk (''[[Bidens torta]]''), ki prikazuje posamezne cvetove v socvetju.]]
-[[Slika:Carduus flowerdiagram.png|thumb|right|Shema cveta iz roda bobak (''[[Carduus]]'', Carduoideae).]]
+[[Slika:Carduus flowerdiagram.png|thumb|200px|Shema cveta iz roda bodak (''[[Carduus]]'', Carduoideae).]]
 Verjetno je najbolj očitna značilnost nebinovk njihovo glavičasto socvetje, ki se tehnično imenuje ''calathid'' ali ''calathidium'', običajno pa ga imenujemo kar ''cvetna glavica'' ali ''košek'' ali tudi drugače ''capitulum'' <ref>Usher G. (1966). ''A dictionary of botany, including terms used in bio-chemistry, soil science, and statistics''. Princeton: Van Nostrand.</ref>. Košek je sestavljen iz številnih posameznih cvetov brez [[pecelj|peclja]], imenovanih tudi ''cvetki'', ki si delijo skupno cvetišče. Velika variabilnost te družine se kaže prav v zgradbi socvetij. Cvetki so v posameznih koških urejeni na grozdast način, pri čemer se zunanji cvetki odprejo prvi. Sami koški so na rastlini urejeni v pakobulasta socvetja, ki so zelo raznolika po velikosti, obliki zgradbi, številu koškov in razmestitvi po rastlini.
@@ Vrstica 45: / Vrstica 43: @@
 * Posamezni cvetki so lahko dvospolni ali enospolni, včasih pa tudi sterilni (jalovi), po obliki pa so lahko jezičasti in cevasti ([[navadna marjetica|marjetica]]) ali včasih samo cevasti cvetovi ([[lapuh]]). Pri posameznih vrstah so koški sestavljeni iz različnih tipov cvetov. Jezičasti cvetovi so somerni, medtem ko so cevasti zvezdasti; oboji imajo zrasle venčne liste. Socvetja sestavljena iz obeh tipov cvetov, imajo barvite jezičaste cvetove največkrat razporejene na robu (obrobni cvetovi), cevasti cvetovi pa so sredi koška (krožčevi cvetovi).
 * Vrste, ki so jih včasih uvrščali med radičevke ''Cichoriaceae'', imajo v koških samo jezičaste cvetove, iz katerih se razvijejo plodovi in vsebujejo mlečni sok ([[regrat]], [[kozja brada]]).
-* Jezičasti cvetovi so pogosto sterilni in privabljajo opraševalce, iz cevastih pa se razvijejo značilni [[enosemenski plod|enosemenski plodovi]] - [[rožka|rožke]] ali ahene.
+* Jezičasti cvetovi so pogosto sterilni in privabljajo opraševalce, iz cevastih pa se razvijejo značilni [[enosemenski plod]]ovi - [[rožka|rožke]] ali ahene.
 === Listi in steblo ===
@@ Vrstica 53: / Vrstica 51: @@
 === Plod in seme ===
-[[Slika:Kih-silberdistel.jpg|thumb|200px|right|Semena se v rodu kompava (''[[Carlina]]'') razširjajo z vetrom.]]
+[[Slika:Kih-silberdistel.jpg|thumb|200px|Semena se v rodu kompava (''[[Carlina]]'') razširjajo z vetrom.]]
-Plod je [[enosemenski plod|enosemenski]], se ne odpira, skoraj vedno je [[suhi plod|suh]], imenujemo ga [[rožka]]. Lahko je robat, zaobljen, različno stisnjen ali ukrivljen. Lahko je tudi krilat in redko je [[koščičast plod|koščičast]]. Ima zelo različno obliko in stopnjo dlakavosti.
+Plod je [[enosemenski plod|enosemenski]], se ne odpira, skoraj vedno je [[suhi plod|suh]], imenujemo ga [[rožka]]. Lahko je robat, zaobljen, različno stisnjen ali ukrivljen. Lahko je tudi krilat in redko [[koščičast plod|koščičast]]. Ima zelo različno obliko in stopnjo dlakavosti.
-Cvetovi imajo pogosto v kodeljico (''papus'') preobraženo čašo, ki se ob dozorevanju plodov precej poveča in razvije v nekakšno letalno napravo, ki omogoča razširjanje semen po zraku. Na plodu so lahko iz čaše nastale tudi ščetine ali nazobčan rob (kodeljica). Njegova zgradba se pogosto uporablja kot pomoč pri določanju reda in vrste<ref>{{cite journal | journal = Annals of the Missouri Botanical Garden | pages = 569–594 | url = http://apt.allenpress.com/aptonline/?request=get-abstract&issn=0026-6493&volume=092&issue=04&page=0569  | title = Morphology of Cypselae in subtribe Arctotidinae (Compositae–Arctotideae) and its taxonomic implications | author = McKenzie R. J. s sod. | volume = 92 | issue = 4 | date = December 2005 }}</ref>. Plod ima običajno le malo založnega tkiva ali pa ga sploh nima <ref name="Judd"/>.
+Cvetovi imajo pogosto v kodeljico (''papus'') preobraženo čašo, ki se ob dozorevanju plodov precej poveča in razvije v nekakšno letalno napravo, ki omogoča razširjanje semen po zraku. Na plodu so lahko iz čaše nastale tudi ščetine ali nazobčan rob (kodeljica). Njegova zgradba se pogosto uporablja kot pomoč pri določanju reda in vrste<ref>{{cite journal | journal = Annals of the Missouri Botanical Garden | pages = 569–594 | url = http://apt.allenpress.com/aptonline/?request=get-abstract&issn=0026-6493&volume=092&issue=04&page=0569 | title = Morphology of Cypselae in subtribe Arctotidinae (Compositae–Arctotideae) and its taxonomic implications | author = McKenzie R. J. s sod. | volume = 92 | issue = 4 | date = December 2005 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Plod ima običajno le malo založnega tkiva ali pa ga sploh nima <ref name="Judd"/>.
+[[Slika:Epizoochoria NRM.jpg|thumb|200px|Razširjanje semen - [[tridelni mrkač]] ''Bidens tripartita'']]
 === Sestavine in učinkovine ===
 Vsi predstavniki imajo v semenih in založnih tkivih namesto rezervnega [[škrob]]a [[inulin]].
-Korenine proizvajajo grenke seskviterpenske [[lakton]]e. Nebinovke vsebujejo [[eterično olje]] z glavno sestavino [[helenin]]om, [[triterpen]]e, različne [[alkaloid]]e, [[acetilen]], [[čreslovina|čreslovine]], <ref>Dr. Katje Galle - Toplak. Zdravilne rastline na Slovenskem: ''Inula helenium''. Mladinska knjiga, 2002. ISBN 86-11-15167-4</ref>.
+Korenine proizvajajo grenke seskviterpenske [[lakton]]e. Nebinovke vsebujejo [[eterično olje]] z glavno sestavino [[helenin]]om, [[triterpen]]e, različne [[alkaloid]]e, [[acetilen]], [[čreslovina|čreslovine]],<ref>Dr. Katje Galle - Toplak. Zdravilne rastline na Slovenskem: ''Inula helenium''. Mladinska knjiga, 2002. ISBN 86-11-15167-4</ref>.
 == Razmnoževanje ==
-Zgradba prašnikov in vratu je povezana s po sebnim načinom izpostavljanja peloda. Prašnice dozorijo pred pred brazdami in svoj pelod stresejo v cev, ki nastane med njimi, saj so zrasle skupaj. V tem obdobju je vrat pestiča še kratek, brazdni površini pa sta stisnjeni skupaj. Vrat se nato podaljša in prerine skozi prašnično cev, pri čemer se pelod iz cevi naloži na dlakavi zunanji površini in je izpostavljen morebitnemu prenašalcu peloda, ko je vrat do konca iztegnjen. Šele kasneje se brazdni površini razpreta in lahko pride do [[oprašitev|oprašitve]].
+Zgradba prašnikov in vratu je povezana s posebnim načinom izpostavljanja peloda. Prašnice dozorijo pred brazdami in svoj pelod stresejo v cev, ki nastane med njimi, saj so zrasle skupaj. V tem obdobju je vrat pestiča še kratek, brazdni površini pa sta stisnjeni skupaj. Vrat se nato podaljša in prerine skozi [[Prašnik|prašnično]] cev, pri čemer se [[Cvetni prah|pelod]] iz cevi naloži na dlakavi zunanji površini in je izpostavljen morebitnemu prenašalcu peloda, ko je vrat do konca iztegnjen. Šele kasneje se brazdni površini razpreta in lahko pride do [[oprašitev|oprašitve]].
 Vsak cvetek gre torej skozi moško (''staminatno'') in žensko (''pistilatno'') obdobje razvoja. Končno se brazdna roglja močno zakrivita nazaj, tako da se dotakneta peloda iz prašnic lastnega cveta. Na ta način je pri vrstah, ki so samooplodne, zagotovljena oprašitev, tudi če do navzkrižne oprašitve iz kakršnega koli razloga ni prišlo.
 == Ekologija ==
-[[Slika:Epizoochoria NRM.jpg|thumb|200px|Razširjanje semen - [[tridelni mrkač]] ''Bidens tripartita'']]
 Nebinovke običajno uspevajo v odprtem in suhem okolju<ref name="Judd"/>.
-Večino nebinovk [[oprašitev|oprašujejo]] [[žuželke]], toda oprašujejo se lahko tudi s pomočjo [[veter|vetra]] (npr. [[ambrozija]] ''Ambrosia'', [[pelin]] ''Artemisia'').
+Večino nebinovk [[oprašitev|oprašujejo]] [[žuželke]], toda oprašujejo se lahko tudi s pomočjo [[veter|vetra]] (npr. [[ambrozija (rastlina)|ambrozija]] ''Ambrosia'' in [[pelin]] ''Artemisia'').
-Semena se pogosto razširjajo z vetrom s pomočjo dlakavih kodeljic (papus). Drugi način je razširjanje s pomočjo živali ali človeka kjer se seme (npr. [[mrkač]] ''Bidens'') ali celotna cvetna glavica (npr. [[repinec]] ''Arctium''), opremljena z kaveljčki, oprime na dlako ali perje (celo na oblačila). Kasneje odpadejo daleč stran od starševske rastline.
+Semena se pogosto razširjajo z vetrom s pomočjo dlakavih kodeljic (papus). Drugi način je razširjanje s pomočjo živali ali človeka, kjer se seme (npr. [[mrkač]] ''Bidens'') ali celotna cvetna glavica (npr. [[repinec]] ''Arctium''), opremljena s kaveljčki, oprime na dlako ali perje (celo na oblačila). Kasneje odpadejo daleč stran od starševske rastline.
+[[Slika:Silphium perfoliatum (Slovenia).jpg|sličica|200px|Nebinovka ''[[Silphium perfoliatum]]'' v [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Ljubljanskem botaničnem vrtu]]]]
 == Razširjenost ==
-Družina je [[kozmopolit (biogeografija)|razširjena po vsem svetu]] in v vseh podnebnih pasovih ter šteje čez 23.000 [[vrsta (biologija)|vrst]]. V [[Evropa|Evropi]] so nebinovke z vrstami najbogatejša družina. Bogastvo vrst je največje v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in [[Mehika|Mehiki]], [[Kapska provinca|Kapski provinci]] [[Južna Amerika|Južne Afrike]], v sušnih predelih osrednje [[Azija|Azije]], pa tudi v gorskih in arktičnih [[tundra]]h<ref name="Batic">Batič F., Wraber T., Turk B. (2003). ''Pregled rastlinskega sistema''. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani</ref>. Veliko vrst porašča gojene [[travnik]]e oz. rastejo kot [[plevel]]i na obdelovalnih površinah. Prevladujejo med dvokaličnicami v negozdnih tipih vegetacije.
+Družina je [[kozmopolit (biogeografija)|razširjena po vsem svetu]] in v vseh podnebnih pasovih ter šteje čez 23.000 [[vrsta (biologija)|vrst]]. V [[Evropa|Evropi]] so nebinovke z vrstami najbogatejša družina. Bogastvo vrst je največje v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in [[Mehika|Mehiki]], [[Kapska provinca|Kapski provinci]] [[Južna Amerika|Južne Afrike]], v sušnih predelih osrednje [[Azija|Azije]], pa tudi v gorskih in arktičnih [[tundra]]h<ref name="Batic">Batič F., Wraber T., Turk B. (2003). ''Pregled rastlinskega sistema''. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani</ref>. Veliko vrst porašča gojene [[travnik]]e oz. rastejo kot [[plevel]]i na obdelovalnih površinah. Prevladujejo med [[Dvokaličnice|dvokaličnicami]] v negozdnih tipih vegetacije.
 Eden od vzrokov za uspešnost in veliko razširjenost predstavnikov je njihova sposobnost samoopraševanja. Nova populacija se lahko razvije iz enega samega [[seme]]na, saj rastlina za razvoj plodov ne potrebuje [[pelod]]a iz drugih rastlin. Poleg tega se lahko mnoge vrste razmnožujejo tudi na druge načine, ki ne potrebujejo predhodne oprašitve ([[apomiksa]]).
@@ Vrstica 93: / Vrstica 90: @@
 == Galerija ==
 <gallery>
-Slika:Koeh-142.jpg|[[navadni lapuh]] (''Tussilago farfara'')
+Slika:Tussilago_farfara_-_Köhler–s_Medizinal-Pflanzen-142.jpg|[[navadni lapuh]] (''Tussilago farfara'')
 Slika:Bellis perennis Sturm9.jpg|[[navadna marjetica]] (''Bellis perennis'')
 Slika:Aster amellus Sturm6.jpg|[[gorska nebina]] (''Aster amellus'')
 Slika:Ray.floret01.jpg|Jezičasti cvet
-Slika:Disc floret01.jpg|Cevasti cvet
+Slika:Asteraceae_disc_floret.svg|Cevasti cvet
 </gallery>
 == Reference ==
-{{Reflist}}
+{{opombe}}
 == Viri ==
 <div class="references-small">
-* Červenka M. s sod. (1988). ''Rastlinski svet Evrope''. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-01594-0
+* {{navedi knjigo |author=M. Červenka|display-authors=etal |year=1988 |title=Rastlinski svet Evrope |publisher=Mladinska knjiga |isbn=86-11-01594-0 |cobiss=6914304 |pages=}}
-* Heywood V. (1995). ''Cvetnice, kritosemenke sveta''. Ljubljana: Državna založba Slovenije. ISBN 86-341-1439-2
+* {{navedi knjigo |author=Barrett, Spencer Charles Hilton|display-authors=etal|editor=Vernon Hilton Heywood|display-editors=etal |year=1995 |title=Cvetnice : kritosemenke sveta |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1439-2 |cobiss=53970688 |pages=}}
-* Martinčič A. s sod. (1999). ''[[Mala flora Slovenije]]: ključ za določanje praprotnic in semenk''. 3., dopolnjena in spremenjena izd. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 86-365-0300-0.
+* {{navedi knjigo |author=Andrej Martinčič|display-authors=etal |year=1999 |title=Mala flora Slovenije |edition=3|publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0300-0 |cobiss=99439616 |pages=}}
 </div>
 == Zunanje povezave ==
 {{kategorija v Zbirki|Asteraceae}}
-* [http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Table/Asteraceae.pdf Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta, ''Asteraceae'']
+* [http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Table/Asteraceae.pdf Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta, ''Asteraceae''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120312143400/http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Table/Asteraceae.pdf |date=2012-03-12 }}
 [[Kategorija:Nebinovke|*]]
 [[Kategorija:Botanične družine]]
+{{normativna kontrola}}
-[[ar:نجمية]]
-[[az:Mürəkkəbçiçəklilər]]
-[[bat-smg:Astrinē]]
-[[bg:Сложноцветни]]
-[[ca:Asteràcia]]
-[[cs:Hvězdnicovité]]
-[[da:Kurvblomst-familien]]
-[[de:Korbblütler]]
-[[en:Asteraceae]]
-[[eo:Asteracoj]]
-[[es:Asteraceae]]
-[[et:Korvõielised]]
-[[eu:Asteraceae]]
-[[fa:گل‌ستاره‌ای‌ها]]
-[[fi:Asterikasvit]]
-[[fr:Asteraceae]]
-[[gl:Asteraceae]]
-[[he:מורכבים]]
-[[hr:Glavočike]]
-[[hsb:Zestajenkowe rostliny]]
-[[hu:Fészkesek]]
-[[id:Asteraceae]]
-[[is:Körfublómaætt]]
-[[it:Asteraceae]]
-[[ja:キク科]]
-[[jv:Asteraceae]]
-[[ka:რთულყვავილოვანნი]]
-[[kk:Қашқаргүл тәрізділер]]
-[[ko:국화과]]
-[[la:Asteraceae]]
-[[lmo:Asteraceae]]
-[[lt:Astriniai]]
-[[mk:Главоцветни]]
-[[nl:Composietenfamilie]]
-[[nn:Korgplantefamilien]]
-[[no:Kurvplantefamilien]]
-[[pl:Astrowate]]
-[[pt:Asteraceae]]
-[[qu:Ch'antasqa tuktuyuq rikch'aq ayllu]]
-[[ro:Asteraceae]]
-[[ru:Астровые]]
-[[scn:Asteraceae]]
-[[sh:Glavočike]]
-[[simple:Asteraceae]]
-[[sv:Korgblommiga växter]]
-[[te:ఆస్టరేసి]]
-[[tl:Butonsilyo]]
-[[tr:Papatyagiller]]
-[[uk:Айстрові]]
-[[ur:نجمان]]
-[[vi:Họ Cúc]]
-[[wa:Stoelacêyes]]
-[[zh:菊科]]