James Cook

James Cook

James Cook [džêjms kúk], angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 27. oktober 1728, Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.

Že v najstniških letih se je začel zanimati za pomorstvo, se naučil kartografije in se zaposlil na ladjah premogaricah. Med sedemletno vojno je služil v kraljevi vojni mornarici in kartiral kanadske obale, kar je zbudilo pozornost Kraljeve družbe.

Njegove velike raziskovalne dosežke lahko pripisujemo odličnemu obvladovanju spretnosti plovbe, izjemnim kartografskim in geodetskim sposobnostim, pogumu pri raziskovanju nevarnih področij, vodstvenim sposobnostim in drznosti, ki mu ni branila posegati preko zahtev Admiralitete.

Prvo potovanje (1768-1771)

Na tem potovanju je Cook obplul svet z ladjo HMS Endeavour (Trud). Kraljeva družba ga je poslala na področje Tihega oceana, da bi opazoval prehod Venere prek Sonca. V ta namen je na Tahitiju postavil opazovalnico. Nato je odplul v južni del oceana, kjer je iskal celino Terro Australis. Postal je drugi Evropejec (prvi je bil Abel Tasman), ki je dosegel Novo Zelandijo. Odkril je, da jo sestavljata dva otoka in opravil kartiranje celotne obale.

Zatem se je ustavil v Avstraliji. Pristal je v zalivu Botany Bay na vzhodni obali celine. Odkril je Veliki koralni greben ter potrdil, da Nova Gvineja ni del avstralske celine, temveč ju ločuje Torresova morska ožina, ki jo je prav tako preplul kot drugi Evropejec.

Drugo potovanje (1772-1775)

Kraljeva družba je Cooka ponovno poslala na iskanje Terre Australis, saj je dokazi o njenem neobstoju, zbrani na prvem potovanju, še niso prepričali. Tokrat je odplul z dvema ladjama, HMS Resolution (Odločnost) in HMS Adventure (Dogodivščina). Cook je obkrožil Zemljo na zelo visoki zemljepisni širini in 17. januarja 1773 postal prvi Evropejec, ki je prekoračil južni tečajnik. Dosegel je zemljepisno širino 71°10' in na potovanju odkril Južno Georgio ter Južne Sandwicheve otoke, skoraj pa bi prišel tudi do antarktičnega kopna, vendar se je prej obrnil nazaj proti Tahitiju.

Med povratkom se je ustavil na Tongi, Velikonočnem otoku ter Vanuatuju. Vrnitev je pomenila konec mita o Terri Australis. Na tej odpravi so tudi uspešno preskusili kronometer urarja Johna Harrisona, ki je omogočil natančno ugotavljanje zemljepisne dolžine.

Tretje potovanje (1776-1779)

Na svoje zadnje potovanje je Cook odplul z ladjama HMS Resolution in HMS Discovery (Odkritje). Odkril naj bi Severozahodni prehod, tako, da bi vanj vplul skozi Beringov preliv. Leta 1778 je postal prvi Evropejec, ki je obiskal Havaje. Poimenoval jih je Sandwichevo otočje po 4. grofu Sandwichškemu, ki je bil tedaj minister za mornarico. Nato je raziskoval zahodno obalo Severne Amerike, posebej kartiral kalifornijsko obalo. Priplul je vse do Beringovega preliva, ki se je kljub številnim poskusom vplutja izkazal za neprehodnega. Cook je na tem potovanju postajal vedno bolj razočaran, verjetno pa je trpel tudi za boleznijo želodca, kar je verjetno pripeljalo k nerazumnemu obnašanju do posadke.

Smrt kapitana Cooka

Cook se je leta 1779 vrnil na Havaje. 14. februarja so domačini ukradli enega majhnih ladijskih čolnov. Cook ni ravnal, kot je bilo v Tihem oceanu običajno v takih primerih: namesto, da bi si izbral nekaj domačinov za talce in jih zadržal, dokler mu ne bi vrnili ukradenega, je vzrojil in se sprl z gručo domačinov na obali. V spopadu, ki je sledil, so Angleži streljali na Havajce, ti pa so Cooka pretepli in zabodli do smrti.

Ladji sta se po še enem neuspešnem poskusu prehoda skozi Beringov preliv leta 1780 vrnili domov.

Za svoje znanstvene dosežke je Cook leta 1776 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

Glej tudi

• John Harrison
• seznam angleških kartografov
• seznam angleških pomorščakov
• seznam angleških raziskovalcev
• seznam angleških akademikov
• seznam članov Kraljeve družbe