Pojdi na vsebino

AK-47: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
OKBot (pogovor | prispevki)
Boti
9.265 urejanj
m robot Dodajanje: sah:AK-47
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
 
(151 vmesnih redakcij 53 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{zapomen|jugoslovansko različico|Zastava M70}}
{{Assault_Gun|gun=AK-47
{{Infopolje Orožje
|picture=[[Slika:Rifle AK47 Olive Drab.gif|300px|AK-47]]
|name= AK-47
|type=[[jurišna puška]]
|image= [[Slika:AK-47 type II noBG.png|300px]]
|in_service=[[1949]]
|caption=
|manufacturer=[[Sovjetska zveza]]
|origin= <!-- WD -->
|kaliber=7.62 [[milimeter|mm]]
|type= <!-- WD -->
|naboj=[[7,62x39]] [[milimeter|mm]]
<!-- izbira vrste -->
|skup_dolzina=870 [[milimeter|mm]]
|is_ranged=yes
|dolzina_uvl_kop=645 [[milimeter|mm]]
<!-- zgodovina uporabe -->
|dol_cevi=415 [[milimeter|mm]]
|service= 1949 - danes<br>1949 - 1974 (SZ)
|navoj_cevi=4"
|used_by= glej razdelek [[#Uporabniki|uporabniki]]
|sirina=neznano
|wars=
|dolz_nam_linije=378 [[milimeter|mm]]
<!-- zgodovina izdelovanja -->
|max_vis=neznano
|designer= <!-- WD -->
|weight_empty=4,3 [[kilogram|kg]]
|design_date= <!-- WD -->
|bojna_masa=4,9 [[kilogram|kg]]
|manufacturer=
|hitr_strel=600 [[naboj (orožje)|nab]]/[[min]]
|production_date=
|range=1.500 [[meter|m]]
|number=
|nabojnik=30 [[naboj (orožje)|naboj]]ev
|variants=
|nacin_streljanje=avtomatsko}}
<!-- splošne karakteristike -->
|weight= 3,5 kg (prazna)
|length= 870 mm
|part_length= 415 mm
<!-- karakteristike orožij na daljavo -->
|cartridge= <!-- WD -->
|action= [[odvod smodniških plinov]], [[vrtljivi valjasti zaklep]]
|rate= 600 nab/min
|velocity=
|range= 400 m
|max_range=
|feed= snemljiv nabojnik
|capacity= 30 nabojev, možna pritrditev okvirjev raznih kapacitet
|sights=
}}


'''AK-47''' ({{Jezik-ru|Автомат Калашникова}}, ''Avtomat Kalašnikova'') je ruska [[jurišna puška]] kalibra [[7,62x39]], ki jo je za potrebe [[Rdeča armada|Rdeče armade]] leta [[1947]] razvil [[Mihail Timofejevič Kalašnikov]]. Razvoj puške, ki je temeljil na osnovah znamenite nemške puške ''[[Sturmgewehr 44|StG 44]]'', se je začel proti koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], prva testiranja pa so bila opravljena leta [[1946]]. Naslednje leto je bila puška že predana prvim enotam Rdeče armade. Leta [[1949]] je postala glavna jurišna puška Rdeče armade nekaj let pozneje pa so jo v uporabo uvedle tudi države [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Zaradi svoje vzdržljivosti, nizke proizvodne cene, enostavnega vzdrževanja in uporabe je postala glavna izbira številnih vojsk ter uporniških, revolucionarnih in terorističnih skupin po vsem svetu. Do danes je bilo na svetu izdelanih točno 75 milijonov pušk ''AK-47'' in več kot 100 milijonov njenih kopij,<ref name="список">{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,288456,00.html |title=AK-47 Inventor Doesn't Lose Sleep Over Havoc Wrought With His Invention |publisher=Foxnews.com |date=2007-07-06 |accessdate=2010-04-03}}</ref> kar puško ''AK-47'' uvršča med najbolj popularno in najbolj razširjeno puško na svetu.
'''Avtomat Kalašnikova 47''' ('''AK-47''') je [[jurišna puška]], ki jo je razvil za potrebe [[motorizirane enote|motorizirane]] [[pehota|pehote]] [[Rdeča Armada|Rdeče Armade]] [[leto|leta]] [[1947]] [[Mihail Timofejevič Kalašnikov]].


== Zgodovina razvoja ==
Zaradi načina proizvodnje (stisnjena pločevina), skromne potrebe po vzdrževanju in oskrbovanju [[osvobodilno gibanje|osvobodilnih gibanj]] s strani [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je to najbolj razširjena [[jurišna puška]] na [[svet]]u in v [[zgodovina|zgodovini]] [[bojevanje|bojevanja]], saj jo je in jo še uporabljajo v več kot 50 [[oborožene sile|oboroženih silah]]. Tako je postala tudi razširjena v [[terorizem|terorističnih skupinah]], [[osvobodilno gibanje|osvobodilnih gibanjih]],...
Med drugo svetovno vojno so Nemci spoznali, da večina bojev poteka na razdaljah okoli 300 m kar je bila prekratka razdalja za dotedanje [[Repetirka|repetirke]]. Zato so razvili [[Brzostrelka|brzostrelke]] kot je bila npr. nemška ''[[MP-40]]''. Slabost teh orožij je bila draga izdelava, kratek domet in velika nenatančnost za razdalje večje od 100 m. Da bi odpravili te pomanjkljivosti so razvili prvo jurišno puško [[Sturmgewehr 44]] (''StG 44''), ki je postavila temelje sodobnih jurišnih pušk.
[[Slika:Sturmgewehr 44.jpg|thumb|left|200px|Nemški ''StG 44'', predhodnik vseh sodobnih jurišnih pušk]]
Do podobnega zaključka kot Nemci so prišli tudi Rusi. Ti so takrat uporabljali velike količine raznovrstnega orožja. Najbolj pogosto se je uporabljala že obupno zastarela vendar izredno zanesljiva ''[[Mosin-Nagant|Mosinka]]'', nato pa še celo kopico brzostrelk (''[[PPD]]'', ''[[PPŠ]]'', [[PPS (brzostrelka)|PPS]] ...), ki pa so imele enake probleme kot nemške. Problem so nekako poizkušali rešiti z [[Polavtomatska puška|polavtomatskimi puškami]] ''AVS'' in ''[[SVT-40|SVT]]'' vendar se puški zaradi drage izdelave in nezanesljivosti na bojišču nista odnesli. Da bi odpravili problem so sredi vojne vihre razpisali natečaj za novo puško pehote, ki bi jo bilo mogoče učinkovito uporabljati tako na kratke kot dolge razdalje uporabljala pa bi naboj kalibra 7,62x39 mm. Na natečaj se je poleg znanih sovjetskih orožarskih konstruktorjev prijavil tudi Mikhail Kalashnikov, ki je ravnokar okreval od bojnih ran. Na natečaju s svojo puško ki se je zgledovala po ''[[M1 Garand]]'' ni zmagal, glavno nagrado je pobral že uveljavljeni konstruktor Simonov s svojo puško ''SKS'' (na Slovenskem bolje znano kot ''[[papovka]]''). Čeprav je bila zmagovalna puška odlična in je ustrezala zahtevam v skoraj vseh pogledih je bila rešitev le začasna. Za povojno obdobje je Rdeča armada potrebovala polnokrvno jurišno puško, zgled je bil nemški ''StG 44''. Pred koncem vojne so se pojavili prvi prototipi, ki pa so se ubadali s celo kopico tehničnih težav zato jih je komisija razglasila za premalo dodelane in zato neuporabne. Po vojni se je komisija na novo sestala, da bi pregledala in ocenila nove stvaritve orožarskih mojstrov. Med kopico orožja je izstopala ''AK-1'' konstruktorja Kalashnikova. Njegova izredno zanesljiva avtomatska puška, ki je delovala na odvod smodniških plinov in je imela 30 strelni okvir je med testiranji dobesedno pometla s konkurenco. Po manjših izboljšavah, ki so še povečale njeno zanesljivost je bila puška leta 1947 predana prvim enotam Rdeče armade. Tam se je odlično izkazala zato je leta [[1949]] postala glavna jurišna puška Rdeče armade z oznako ''AK-47''.<ref>Bolotin, pp 69–71.</ref>

== Konstrukcija ==
[[Slika:Albanian soldier.jpg|thumb|right|200px|Albanski vojak z različico ''ASH-82''.]]
Danes je malokomu znano, da je ''AK-47'' pravzaprav hibrid treh različnih orožij: polavtomatske puške ''M1 Garand'', puške ''Remington Model 8'' in nemškega ''StG 44''. Orožje je zasnovano iz kar se da preproste in kompaktne konstrukcije, ki omogoča hitro in poceni proizvodnjo. Njena preprosta kovinsko-lesena konstrukcija omogoča tudi enostavno uporabo in vzdrževanje v vseh vremenskih razmerah. Verjetnost, da pride do zastoja pri veliki količini izstreljenih nabojev je zmanjšana z velikim plinskim batom ter relativno velikimi tolerancami med gibljivimi deli. Posledica velikih toleranc je majhna natančnost na večje razdalje. To pomanjkljivost so Rusi odpravili z ustrezno pehotno taktiko pri kateri natančnost streljanja ne igra tako veliko vlogo, bistveno pa je število krogel v zraku. Kar pomeni, da bo v bitki zmagal tisti, ki bo na nasprotnika izstrelil čim več nabojev v čim krajšem času. V prid tej taktiki govori tudi selektor ognja, ki ima tri različne položaje. V prvem položaju je orožje zaklenjeno in z njim ni možno streljati, ta položaj hkrati služi tudi kot zaščita zaklepišča pred prahom in ostalo umazanijo, drugi položaj omogoča avtomatsko delovanje, tretji položaj pa polavtomatsko delovanje. Če npr. pogledamo izredno natančno puško ''[[M16]]'', ki velja za največjega nasprotnika ''AK-47'' je vrstni red med avtomatskim in polavtomatskim delovanjem obrnjen. Kako robustna je ''AK-47'' nam pove tudi življenjska doba ki se giblje med 20 in 40 let, odvisno od okolja v katerem se orožje uporablja.<ref name="weaponomics">{{navedi splet | title = Weaponomics: The Economics of Small Arms | url = http://www.csae.ox.ac.uk/workingpapers/pdfs/2006-13text.pdf }}</ref>

Merki so mehanski. Zadnji merek je nastavljiv in kalibriran na vsakih 100 m, omogoča merjenje po smeri, sprednji merek je fiksen in omogoča merjenje po višini. Do tristo metrov uporabniku ni potrebno nastavljati merkov. Pri večjih razdaljah se po navadi uporablja rafalni ogenj. Ležišče naboja, cev, plinski bat in plinska komora so kromirani, s tem se podaljša življenjska doba orožja in zmanjša čas vzdrževanja. Med razvojem se je kromiranje izkazalo kot nujno saj je med zgorevanjem smodnika (še posebej je bil nevaren ruski smodnik in smodnik iz držav Varšavskega pakta) nastajal koroziven kalijev klorid (KCl), ki je neusmiljeno uničeval notranje dele orožje. Orožje se polni z okvirjem po trideset nabojev (obstaja tudi okvir s 60 in 100 naboji). Okvir je izdelan iz stisnjene pločevine, njegovo ustje je ojačano kar pripomore k večji zanesljivosti.

Puška uporablja strelivo [[7,62x39]]. To ima ob izhodu iz cevi hitrost 710&nbsp;m/s in energijo 1.966 J. Krogla je težka 7,8 gramov, njen efektivni doseg pri uporabi puške pa je okoli 400 m.

== Delovanje ==
[[Slika:Chinese type 56 AK47.jpg|thumb|left|250px|Vzdolžni prerez puške ''Tip 56'', kitajske kopije AK-47 oz. AKM]]
''AK-47'' deluje v dveh načinih. Prvi način je avtomatsko delovanje, drugi način je polavtomatsko delovanje. Prvi način je tudi osnovni način delovanja puške. Pred začetkom streljanja je potrebno v orožje vstaviti magazin. Nato orožje odklenemo tako, da selektor ognja premaknemo navzdol (izberemo lahko avtomatski način v srednji legi ali polavtomatski način v skrajni spodnji legi). Sledi polnjenje orožja, to naredimo tako da povlečemo napenjalno ročico nazaj, ko je ta v zadnjem položaju jo spustimo da skoči naprej. S tem napnemo udarno iglo, zaklep iz okvirja pa pobere naboj in ga potisne v ustje cevi. Sedaj je orožje pripravljeno na strel. Ko pritisnemo na sprožilec sprostimo napeto udarno iglo, ki udari po netilki naboja. Ta sproži smodniško polnjenje, pri gorenju nastanejo plini, ki kroglo naboja potisnejo po cevi. Na koncu cevi je luknjica skozi katero se odvzame del smodniških plinov. Ti plini so speljani do plinskega bata, ki ga pri svojem širjenju potisnejo nazaj. Premikajoči se bat potisne nazaj zaklep, ta med premikanjem nazaj iz cevi izvleče prazen tulec in ga izvrže, pritem se napne tudi udarno sprožilni mehanizem. Povratna vzmet v zadnjem delu orožja poskrbi da se zaklep vrne v prednji položaj pritem pa iz okvirja pobere nov naboj in ga potisne v cev. Cikel se nato ponovi. Razlika v avtomatskem in polavtomatskem načinu delovanja je v tem, da se pri avtomatskem načinu delovanjem ob enem pritisku na sprožilec cikel ponovi tolikokrat kolikor je nabojev v cevi. Pri polavtomatskem delovanje pa se z enim pritiskom na sprožilec cikel izvede le enkrat.<ref name="army">Department of the Army. Operators Manual for AK-47 Assault Rifle. 203d Military Intelligence Battalion</ref>

== Izvedbe puške ==
* '''AK-47 1948–51, 7,62x39mm'''-Ena izmed prvih verzij puške. Njeni primerki so danes redki.
* '''AK-47 1952, 7,62x39mm'''—Ima leseno kopito in sprednje držalo. Cev in zaklepišče sta kromirani zaradi korozije. Orožje je težko 4,2&nbsp;kg.
* '''AKS-47'''—Dodan je usmerjevalec tulcev in podklopno kopito za uporabo v zaprtih prostorih ali za delovanje iz oklepnih vozil.
* '''RPK, 7,62x39mm'''—Lahki puškomitraljez, z daljšo cevjo in nožicami.
* '''AKM, 7,62x39mm'''—Izboljšana verzija puške ''AK-47'' iz petdesetih let dvajsetega stoletja.
* '''[[AK-74]] serija, [[5,45x39]]mm'''
* '''AK-100, razni kalibri (5.56x45, 5.45x39, 7.62x39)'''
* '''AK-200'''
* '''Saiga polavtomatska puška''' – Verzija za civilno uporabo in lov.
* '''Saiga-12''' – Šibrovka, izdelana za civilni trg in lov.
* '''KSK''' - Šibrovka, izdelana za vojaško uporabo.

=== Proizvodnja izven Sovjetske zveze/Rusije ===
{| class="wikitable" style="text-align:left;"
|-
! Država !! Verzije
|-
! rowspan="3" |[[Albanija]]
|-
| Automatiku Shqiptar tipi 1982 (''ASH-82'') Albanska avtomatska puška tip 1982 (kopija kitajske različice ''tip 56'', )<ref>{{navedi splet |url=http://www.medialb.com/forumi/detaje.asp?forumi=22&kat=7&faqja=2&tema=4626 |title=Medialb.com |publisher=Medialb.com |date= |accessdate=2009-06-26 |archive-date=2009-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090924090819/http://www.medialb.com/forumi/detaje.asp?forumi=22&kat=7&faqja=2&tema=4626 |url-status=dead }}</ref>
|-
| ''Tip C'' ostrostrelna puška
|-
! rowspan="9" |[[Bolgarija]]
| ''AKK'' (''tip 3 AK-47''), ''AKKS''
|-
| ''AKKMS'' (''AKMS'') ''AKKN-47'' (z nočnogledom)
|-
| ''AK-47M1'' (''tip 3'' s plastičnim ohišjem)
|-
| ''AK-47MA1/AR-M1'' (enaka kot ''-M1'', samo v kalibru 5,56 mm [[NATO]])
|-
| ''AKS-47M1'' (''AKMS'' v kalibru 5,56x45 mm NATO), ''AKS-47MA1'' (enako kot ''AKS-47M1'', deluje samo v polavtomatskem načinu)
|-
| ''AKS-47S'' (''AK-47M1'', skrajšana verzija z vzhodnonemškim zložljivim kopitom in laserskim označevalcem)
|-
| ''AKS-47UF'' (skrajšana verzija -M1, rusko zložljivo kopito), AR-SF (enaka kot ''-47UF'', v kalibru 5,56&nbsp;mm NATO)
|-
| ''AKS-93SM6'' (podobna kot ''-47M1'', na puški se ne da uporabljati metalca bomb)
|-
| ''RKKS'', ''AKT-47''
|-
! [[Ljudska republika Kitajska]]
| ''Tip 56''
|-
! [[Nemška demokratična republika]]
| ''MPi-K (AK-47), MPi-KS (AKS), MPi-KM (AKM), MPi-KMS-72 (AKMS), KK-MPi Mod.69''
|-
! [[Egipt]]
| ''AK-47, AKM, Maadi''
|-
! [[Etiopija]]
| ''AK-47, AK-103'' (domača izdelava pod oznako ''Et-97/1''<ref>[http://ethiopiabook.com/galleryimg/l/print-advert-371.jpg Advertisement flyer for manufacturing capabilities of the GAEC - Gafat Armament Engineering Complex.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110710203214/http://ethiopiabook.com/galleryimg/l/print-advert-371.jpg |date=2011-07-10 }} Retrieved on October 8, 2010.</ref>)
|-
! [[Madžarska]]
| ''AK-63 D/E (AMM/AMMSz), AKM-63, AMD-65, AMD-65M, AMP, NGM 5,56''
|-
! [[Irak]]
| ''Tabuk'' ostrostrelna puška, ''Tabuk'' jurišna puška (z fiksnim in zložljivim kopitom, kopija jugoslovanske ''M70''), ''Tabuk'' kratka jurišna puška
|-
! [[Indija]]
| ''Jurišna puška 7,62 mm'', puško je izdelal Ordnance Factories Organisation<ref>{{Navedi splet |url=http://ofbindia.nic.in/products/data/weapons/wsc/21.htm |title="Assault Rifle 7,62mm page on the Indian Ordnance Factory Board website. |accessdate=2011-01-11 |archivedate=2010-10-27 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101027095921/http://ofbindia.nic.in/products/data/weapons/wsc/21.htm |url-status=dead }}</ref>
|-
! [[Iran]]
| ''KLS (AK-47), KLF (AKS), KLT (AKMS)''
|-

! [[Izrael]]
| ''[[IMI Galil]]''
|-
! [[Finska]]
| ''RK 62, RK 95 TP''
|-
! [[Makedonija]]
| [[Zastava M70|M70, M70A, M70B1, M70AB2]], [[Zastava M76|M76]]
|-
! [[Nigerija]]
| ''OBJ-006''<ref>[http://english.peopledaily.com.cn/200610/02/eng20061002_308128.html Nigeria to mass-produce Nigerian version of AK-47 rifles.] Retrieved on October 5, 2008.</ref>
|-
! [[Severna Koreja]]
| ''Tip 58A'' (''Tip 3 AK-47''), ''Tip 58B'' (zložljivo kopito), ''Tip 68A (AKM-47) Tip 68B (AKMS), Tip 88 (AKS-74)'' <ref name="Weapon">US Department of Defense, North Korea Country Handbook 1997, Appendix A: Equipment Recognition, PPSH 1943 SUBMACHINEGUN (TYPE-50 CHINA/MODEL-49 DPRK), p. A-79.</ref><ref>US Department of Defense, North Korea Country Handbook 1997, Appendix A: Equipment Recognition, TYPE-68 (AKM) ASSAULT RIFLE, p. A-77.</ref>
|-
![[Pakistan]]
| ''PK-10'' (kopija AK47/AKM)<ref>[http://www.upiasia.com/Security/2009/11/16/russia_confronts_pakistan_china_over_copied_weapons/5776/ Russia confronts Pakistan, China over copied weapons.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110717170742/http://www.upiasia.com/Security/2009/11/16/russia_confronts_pakistan_china_over_copied_weapons/5776/ |date=2011-07-17 }} Retrieved on October 16, 2010.</ref>
|-
![[Poljska]]
| ''pmK/kbk AK''
|-
! rowspan="3" |[[Romunija]]
| ''PM md. 63 (AKM), PM md. 65 (AKMS), PM md. 90 (AKMS, AIMS-74'' (izvozna verzija)
|-
| ''PA md. 86 (AK-74), AIMS-74'' (izvozna verzija)
|-
| ''PM md. 90 kratka cev (AK-104), PA md. 86'' kratka cev ''(AK-105''), ''AIMR'' (izvozna verzija)
|-
! [[Srbija]]
| ''M92, M21''
|-
! [[Južna Afrika]]
| ''Jurišna puška R4''
|-
! [[Sudan]]
| ''MAZ'',<ref>{{navedi splet|url=http://mic.sd/images/products/wepons/en/MAZbn.html|title=MAZ|publisher=[[Military Industry Corporation (Sudan)|Military Industry Corporation]]|accessdate=2009-02-08|archive-date=2008-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20081227202939/http://www.mic.sd/images/products/wepons/en/MAZbn.html|url-status=dead}}</ref> zasnovana na tipu 56
|-
! [[Vietnam]]
| kitajski ''tip 56''
|-
![[Venezuela]]
| Trenutno še ni v proizvodnji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.upi.com/International_Security/Industry/Analysis/2007/08/15/defense_focus_venezuelas_kalashnikovs/1273/ |title=Defense Focus: Venezuela's Kalashnikovs |publisher=UPI.com |author=Martin Sieff |date=August 15, 2007 |accessdate=2008-10-19 |archive-date=2008-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081203195735/http://www.upi.com/International_Security/Industry/Analysis/2007/08/15/defense_focus_venezuelas_kalashnikovs/1273/ |url-status=dead }}</ref>
|-
! [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| ''M60, M64 (AK-47 z daljšo cevjo), M64A'' (s tromblonom), ''M64B , M66, [[Zastava M70|M70, M70A, M70B1, M70AB2]], [[Zastava M76|M76]], M77''
|}

== Uporabniki ==

[[Slika:Children In iraq-iran war3.jpg|thumb|right|200px|Orožje uporabljajo tudi otroci, prizor iz iransko-iraške vojne.]]
[[Slika:Afgan1987 Gardez UAZ469.jpg|thumb|right|200px|Rusko-afganistanska vojna, ironija je da se je na črnem trgu znašlo veliko orožja iz Reče armade še posebej pušk ''AK'', ki so bile nato uporabljene proti ruskim vojakom.]]
[[Slika:Marine AK-47.jpg|thumb|right|200px|Ameriški marinci med usposabljanjem iz puške ''AK'', sovražnikovo orožje je vedno dobro poznati.]]
[[Slika:PAIGC posto de controlo.jpg|thumb|right|200px|V Afriki brez ''AK'' enostavno ne gre.]]
[[Slika:Flickr - The U.S. Army - Instructing National Police officers.jpg|thumb|right|200px|Ameriški inštruktor usposablja iraškega policista.]]
* {{flag|Afghanistan}}<ref name="washingtonpost">{{navedi novice|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/11/24/AR2006112400788.html |title=Weapon Of Mass Destruction |publisher=Washingtonpost.com |date= 2006-11-26|accessdate=2010-04-03 | first=Larry | last=Kahaner}}</ref>
* {{flag|Albanija}}<ref name="jones2009">{{navedi knjigo |editor=Richard D. Jones |editor2=Leland S. Ness |title=Jane's Infantry Weapons 2009–2010 |date=27 January 2009 |edition=35 |publisher=[[Jane's Information Group]] |url=https://books.google.com/books?id=A5ngPgAACAAJ |isbn=978-0-7106-2869-5}}</ref>
* {{flag|Alžirija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Angola}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Armenija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Bangladeš}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Benin}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Bocvana}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Bolgarija}}<ref name="jones2009"/> Bolgarska verzija puške pod oznako ''AR-M1'' v kalibru 7,62x39mm & 5.56x45mm<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arsenal-bg.com/defense_police/5.56_arsenal_assault_rifle_ar-m1_ar-m1f.htm |title=5.56mm AR-M1 & AR-M1F |accessdate=2011-01-09 |archive-date=2014-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140618165043/http://www.arsenal-bg.com/defense_police/5.56_arsenal_assault_rifle_ar-m1_ar-m1f.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.arsenal-bg.com/defense_police/7,62ar-m1-m1f.htm |title=7,62mm AR-M1 & AR-M1F |accessdate=2011-01-09 |archive-date=2014-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006075455/http://www.arsenal-bg.com/defense_police/7%2C62ar-m1-m1f.htm |url-status=dead }}</ref>
* {{flag|Kambodža}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Cape Verde}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Srednjeafriška republika}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Čad}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Čile}}<ref name="Gander1995">{{navedi knjigo |author=Gander, Terry J. |author2= Hogg, Ian V.|authorlink2=Ian V. Hogg |title=Jane's Infantry Weapons 1995–96 |date=1 May 1995 |edition=21 |publisher=[[Jane's Information Group]] |url=https://books.google.com/books?id=qSL8AAAACAAJ |isbn=978-0-7106-1241-0}}</ref>
* {{flag|Komori}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Republika Kongo}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Kuba}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Demokratična republika Kongo}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Egipt}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Namibija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Nemška demokratična republika}}<ref name="popenker">http://world.guns.ru/assault/as01-e.htm</ref>
* {{flag|Ekvatorialna Gvineja}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Etiopija}}: ''Tip 56''<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Gabon}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Gruzija}}:<ref name="jones2009"/> Gruzijska vojska je puško uporabljala več kot 15 let. Leta 2008 jo je nadomestila ''M4''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mod.gov.ge/files/ijwtsgknrxgeo.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2011-01-09 |archive-date=2010-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101231163645/http://mod.gov.ge/files/ijwtsgknrxgeo.pdf |url-status=dead }}</ref>
* {{flag|Grčija}}: Protiteroristična enota grške policije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kalibar.rs/code/navigate.php?Id=74 |title=Trojanski Konj za Teroriste |language=sr |author=Milosevic, Milan |year=2005 |publisher=Kalibar |accessdate=2009-04-04 |archive-date=2009-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090603003607/http://www.kalibar.rs/code/navigate.php?Id=74 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.astynomia.gr/images/stories/DOCS/Attachment11480_ENHMEROTIKO_EKAM_ENGL.pdf |title=Greece Ministry of Public Order Press Office: Special Anti-Terrorist Unit |year=July 2004 |publisher=|accessdate=2009-09-27|archiveurl=http://www.webcitation.org/1257667958790175|archivedate=2009-11-08}}</ref>
* {{flag|Gvineja}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Gvineja Bissau}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Gvajana}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Madžarska}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Indija}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.business-standard.com/india/news/maha%5Cs-elite-counter-terror-unit-force-one-becomes-operational/377563/|title=Maha's elite counter terror unit Force One becomes operational|accessdate=2010-07-05|publisher=Business Standard}}</ref>
* {{flag|Indonezija}}<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tniad.mil.id/pengmil/senapan.php |title=Indonesian Army official site |accessdate=2011-01-09 |archive-date=2011-07-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110725220355/http://www.tniad.mil.id/pengmil/senapan.php |url-status=dead }}</ref>
* {{flag|Iran}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Irak}}<ref name="washingtonpost"/><ref name="jones2009"/>
* {{flag|Izrael}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Laos}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Lesoto}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Liberija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Libija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Makedonija}}<ref>http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2006/10/12/feature-03</ref>
* {{flag|Madagaskar}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Mali}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Malta}}: ''Tip 56''<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Maroko}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Mongolija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Mozambik}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Severna Koreja}}: ''Tip 56'' in ''Tip 58'' <ref name="jones2009"/>
* {{flag|Slovenija}}: ''Zastava M70''
* {{flag|Pakistan}}: ''Tip 56'' <ref>{{Navedi splet |url=http://www.pakdef.info/pakmilitary/army/regiments/ssg.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-01-09 |archivedate=2011-05-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110515155011/http://www.pakdef.info/pakmilitary/army/regiments/ssg.html |url-status=dead }}</ref>
* {{flag|Ljudska republika Kitajska}}: ''Tip 56'' <ref name="miller2001">{{navedi knjigo |author=Miller, David M. O. |title=The Illustrated Directory of 20th Century Guns |date=1 May 2001 |series=Illustrated Directory Series |publisher=Salamander Books |url=https://books.google.com/books?id=GgpRPgAACAAJ |isbn=978-1-84065-245-1}}</ref>
* {{flag|Peru}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Filipini}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.pia.gov.ph/?m=12&sec=reader&rp=1&fi=p060902.htm&no=3&date=09/02/2006|title=Santiago city forms SWAT team to combat crime|accessdate=2010-02-01|publisher=Philippine Information Agency|date=2006-09-02}}</ref>
* {{flag|Poljska}}<ref name="popenker"/>
* {{flag|Katar}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Romunija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Sao Tome in Principe}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Saudova Arabija}}<ref>[http://www.nickryan.net/articles/sahara.html Western Sahara - In the unforgiving deserts of south west Algeria, Nick Ryan meets the nomads fighting a 25 year battle.]</ref>
* {{flag|Sejšeli}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Sierra Leone}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Somalija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Južna Afrika}}
* {{flag|Sovjetska zveza}} Sovjetska zveza je puško začela uporabljati leta 1951.<ref name="miller2001"/>
* {{flag|Šrilanka}}: ''Tip 56''<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Sudan}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Sirija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Tanzanija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Togo}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Turčija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Vietnam}}: ''Tip 56'' je pogosto uporabljal Viet Kong.<ref name="miller2001"/>
* {{flag|Jemen}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Jugoslavija}}: Različica [[Zastava M70]].<ref name="popenker"/>
* {{flag|Zambija}}<ref name="jones2009"/>
* {{flag|Zimbabve}}<ref name="jones2009"/>

== Kulturni vpliv ==
[[Slika:Flag of Mozambique.svg|thumb|right|250px|Zastava Mozambika, v grbu se lepo vidi puško ''AK''.]]
Med hladno vojno sta Sovjetska zveza in [[Ljudska republika Kitajska]] številne države po vsem svetu zalagali z orožjem, med katerim je najbolj izstopala ''AK-47''. Glavni razlog zakaj je puška postala tako razširjena, je predvsem v njeni ceni in enostavni izdelavi ter uporabi. Puško je bilo mogoče izdelati in popravljati v vsaki malo bolj opremljeni strojni delavnici. S tem se za izdelavo bolj zahtevno NATO-vo orožje ni moglo primerjati. NATO-vo orožje so večinoma uporabljale redne vojske zahodnih ali zahodno usmerjenih držav, medtem ko so ''AK-47,'' poleg držav varšavskega pakta, uporabljale številne afriške, bližnjevzhodne in azijske države. AK-47 je bila še posebej priljubljena med različnimi osvobodilnimi, uporniškimi in terorističnimi skupinami. Njene dobre plati so spoznali tudi na zahodu tako, da je puška postala osnova za številne nove zahodne puške, kot sta npr. izraelski [[IMI Galil|''Galil'']] in švicarski ''[[SIG 550]]''. Zanimivo je, da so [[Združene države Amerike|ZDA]] med [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistansko vojno]] [[Mudžahedin]]e zalagale s puškami ''[[Tip 56]]'' (kitajska kopija ruske ''AK-47'').<ref>{{Navedi splet |url=http://www.5rar.asn.au/weapons/type_56.htm |title="Chinese Type-56 Assault Rifle" 5th Battalion Royal Australian Regiment Association website |accessdate=2011-01-14 |archive-date=2011-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110227053041/http://www.5rar.asn.au/weapons/type_56.htm |url-status=dead }}</ref>

Skozi desetletja je puška postala simbol uporništva in revolucije. Njeno podobo je moč videti v državnih grbih [[Mozambik]]a, [[Zimbabve]]ja in [[Vzhodni Timor|Vzhodnega Timorja]] ter starem grbu [[Burkina Faso|Burkina Fasa]]. Prepoznati jo je možno tudi v znakih paravojaških organizacij, kot sta [[Hezbolah]] in Iranska revolucionarna garda. Na zahodu puško povezujejo predvsem z [[Hladna vojna|hladno vojno]] in [[Terorizem|terorizmom]], ki je postal največji sovražnik ZDA in njihovih zaveznic. Po padcu železne zavese leta 1991, so [[Rusija]] in bivše države Varšavskega pakta na široko odprle vrata svojih skladišč, kar so izkoristili številni preprodajalci orožja. Puška je tako postala dostopna bolj kakor kadarkoli prej.

Puška je prišla tudi v zelo znano pesem [[Goran Bregović|Gorana Bregovića]] "Kalašnikov".<ref>https://www.youtube.com/watch?v=KtX-V4OE50Y</ref>


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
* [[družina AK]]
* [[družina AK]]
* [[M16]]

== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat}}
* [http://kalashnikov-weapons-museum.ak47-guide.com/ch1a.html AK-47 virtualni muzej]
{{Zbirka|AK-47}}
{{portal|Vojaštvo}}
;{{ikona en}}
* [http://www.izhmash.ru/eng/product/akm.shtml Manufacturer's Official Site]
* [http://kalashnikov.guns.ru/ AK Site – Kalashnikov Home Page]
* [http://www.nazarian.no/images/wep/284_US_Army_AK47.pdf Nazarian's Gun's Recognition Guide (MANUAL) AK 47 Manual (.pdf)]
* [[s:AK-47 Operator's Manual|US Army Operator's Manual for the AK-47 Assault Rifle]]
* [http://www.archive.org/details/AkmAk-47TypeFullAutoIraqU.s.Army AK-47 Full Auto, U.S. Army in Iraq] (video) from Internet Archive
* [http://www.time.com/time/photogallery/0,29307,1964810,00.html The Timeless, Ubiquitous AK-47] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130826133938/http://www.time.com/time/photogallery/0,29307,1964810,00.html |date=2013-08-26 }} – slideshow by ''Time'' magazine
* [http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=130493013 The AK-47: The Gun That Changed The Battlefield] – audio report by ''NPR''
* [http://www.wired.com/magazine/2010/11/ff_ak47/all/1 How the AK-47 Rewrote the Rules of Modern Warfare] – Three-part article by C. J. Chivers, Wired Magazine, 01-11-2010''


=== Video ===
{{orozje-stub}}
* [http://www.emtain.tv/playlist/show/14509 History of the AK-47] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090812070219/http://www.emtain.tv/playlist/show/14509 |date=2009-08-12 }}
[[Kategorija:Jurišne puške]]
* [http://www.youtube.com/watch?v=KvrG4T2K4sE Discovery Channel's TOP 10 Combat Rifles: AK 47]
* [https://www.youtube.com/watch?v=KtX-V4OE50Y Goran Bregović : Kalašnikov]


{{Link FA|id}}
{{-}}
{{AK47 derivatives}}


{{normativna kontrola}}
[[af:AK-47]]

[[ar:إيه كي-47]]
[[Kategorija:Jurišne puške]]
[[ast:AK-47]]
[[Kategorija:Vojaške kratice]]
[[az:AK-47]]
[[bg:АК-47]]
[[bn:একে-৪৭]]
[[ca:AK-47]]
[[cs:AK-47]]
[[da:AK-47]]
[[de:AK-47]]
[[en:AK-47]]
[[eo:AK-47]]
[[es:AK-47]]
[[et:AK-47]]
[[eu:AK-47]]
[[fa:کلاشنیکف]]
[[fi:AK-47]]
[[fr:AK-47]]
[[gl:AK-47]]
[[he:AK-47]]
[[hi:एके47]]
[[hr:AK-47]]
[[hu:AK–47]]
[[id:AK-47]]
[[is:AK-47]]
[[it:AK-47]]
[[ja:AK-47]]
[[jv:AK-47]]
[[kn:ಎಕೆ - ೪೭]]
[[ko:AK-47]]
[[ku:AK-47]]
[[lt:AK-47]]
[[mk:АК-47]]
[[ml:എ.കെ-47]]
[[ms:AK-47]]
[[nl:AK-47]]
[[nn:AK-47]]
[[no:AK-47]]
[[om:AK-47]]
[[pl:Karabinek AK]]
[[pt:AK-47]]
[[ro:AK-47]]
[[ru:АК-47]]
[[sah:AK-47]]
[[simple:AK-47]]
[[sk:AK-47]]
[[sq:AK47]]
[[sr:АК-47]]
[[sv:AK-47]]
[[ta:ஏகே-47]]
[[th:เอเค 47]]
[[tr:AK-47]]
[[uk:Автомат Калашникова]]
[[ur:اے۔کے 47]]
[[vi:AK-47]]
[[wuu:AK-47]]
[[yi:AK-47]]
[[zh:AK-47]]
[[zh-yue:AK-47]]

Trenutna redakcija s časom 16:20, 18. marec 2024

Za jugoslovansko različico glej Zastava M70.
AK-47

Vrsta jurišna puška
Država izvora ZSSR
Zgodovina uporabe
V uporabi 1949 - danes
1949 - 1974 (SZ)
Uporabniki glej razdelek uporabniki
Vojne laoška državljanska vojna[d], kamboška državljanska vojna[d], kamboško-vietnamska vojna[d], kitajsko-vietnamska vojna[d], afganistanski konflikt[d], iransko-iraška vojna, zalivska vojna, hrvaška osamosvojitvena vojna, bosanska vojna[d], iraška vojna, mehiška vojna proti drogam, kamboško-tajski mejni spor[d], libijska kriza[d], sirska državljanska vojna, iraška državljanska vojna (2014–2017)[d], malijska vojna[d], vojne v nekdanji Jugoslaviji in madžarska revolucija leta 1956
Zgodovina izdelave
Konstruktor Mihail Timofejevič Kalašnikov
Leto zasnove 1947
Število izdelanih 80.000.000
Značilnosti
Teža 3,5 kg (prazna)
Dolžina 870 mm
Dolžina cevi 415 mm
Naboj 7,62 × 39 mm
Način delovanja odvod smodniških plinov, vrtljivi valjasti zaklep
Hitrost streljanja 600 nab/min
Učinkoviti domet 400 m
Način polnjenja snemljiv nabojnik
Kapaciteta 30 nabojev, možna pritrditev okvirjev raznih kapacitet

AK-47 (rusko Автомат Калашникова, Avtomat Kalašnikova) je ruska jurišna puška kalibra 7,62x39, ki jo je za potrebe Rdeče armade leta 1947 razvil Mihail Timofejevič Kalašnikov. Razvoj puške, ki je temeljil na osnovah znamenite nemške puške StG 44, se je začel proti koncu druge svetovne vojne, prva testiranja pa so bila opravljena leta 1946. Naslednje leto je bila puška že predana prvim enotam Rdeče armade. Leta 1949 je postala glavna jurišna puška Rdeče armade nekaj let pozneje pa so jo v uporabo uvedle tudi države Varšavskega pakta. Zaradi svoje vzdržljivosti, nizke proizvodne cene, enostavnega vzdrževanja in uporabe je postala glavna izbira številnih vojsk ter uporniških, revolucionarnih in terorističnih skupin po vsem svetu. Do danes je bilo na svetu izdelanih točno 75 milijonov pušk AK-47 in več kot 100 milijonov njenih kopij,[1] kar puško AK-47 uvršča med najbolj popularno in najbolj razširjeno puško na svetu.

Zgodovina razvoja

[uredi | uredi kodo]

Med drugo svetovno vojno so Nemci spoznali, da večina bojev poteka na razdaljah okoli 300 m kar je bila prekratka razdalja za dotedanje repetirke. Zato so razvili brzostrelke kot je bila npr. nemška MP-40. Slabost teh orožij je bila draga izdelava, kratek domet in velika nenatančnost za razdalje večje od 100 m. Da bi odpravili te pomanjkljivosti so razvili prvo jurišno puško Sturmgewehr 44 (StG 44), ki je postavila temelje sodobnih jurišnih pušk.

Nemški StG 44, predhodnik vseh sodobnih jurišnih pušk

Do podobnega zaključka kot Nemci so prišli tudi Rusi. Ti so takrat uporabljali velike količine raznovrstnega orožja. Najbolj pogosto se je uporabljala že obupno zastarela vendar izredno zanesljiva Mosinka, nato pa še celo kopico brzostrelk (PPD, PPŠ, PPS ...), ki pa so imele enake probleme kot nemške. Problem so nekako poizkušali rešiti z polavtomatskimi puškami AVS in SVT vendar se puški zaradi drage izdelave in nezanesljivosti na bojišču nista odnesli. Da bi odpravili problem so sredi vojne vihre razpisali natečaj za novo puško pehote, ki bi jo bilo mogoče učinkovito uporabljati tako na kratke kot dolge razdalje uporabljala pa bi naboj kalibra 7,62x39 mm. Na natečaj se je poleg znanih sovjetskih orožarskih konstruktorjev prijavil tudi Mikhail Kalashnikov, ki je ravnokar okreval od bojnih ran. Na natečaju s svojo puško ki se je zgledovala po M1 Garand ni zmagal, glavno nagrado je pobral že uveljavljeni konstruktor Simonov s svojo puško SKS (na Slovenskem bolje znano kot papovka). Čeprav je bila zmagovalna puška odlična in je ustrezala zahtevam v skoraj vseh pogledih je bila rešitev le začasna. Za povojno obdobje je Rdeča armada potrebovala polnokrvno jurišno puško, zgled je bil nemški StG 44. Pred koncem vojne so se pojavili prvi prototipi, ki pa so se ubadali s celo kopico tehničnih težav zato jih je komisija razglasila za premalo dodelane in zato neuporabne. Po vojni se je komisija na novo sestala, da bi pregledala in ocenila nove stvaritve orožarskih mojstrov. Med kopico orožja je izstopala AK-1 konstruktorja Kalashnikova. Njegova izredno zanesljiva avtomatska puška, ki je delovala na odvod smodniških plinov in je imela 30 strelni okvir je med testiranji dobesedno pometla s konkurenco. Po manjših izboljšavah, ki so še povečale njeno zanesljivost je bila puška leta 1947 predana prvim enotam Rdeče armade. Tam se je odlično izkazala zato je leta 1949 postala glavna jurišna puška Rdeče armade z oznako AK-47.[2]

Konstrukcija

[uredi | uredi kodo]
Albanski vojak z različico ASH-82.

Danes je malokomu znano, da je AK-47 pravzaprav hibrid treh različnih orožij: polavtomatske puške M1 Garand, puške Remington Model 8 in nemškega StG 44. Orožje je zasnovano iz kar se da preproste in kompaktne konstrukcije, ki omogoča hitro in poceni proizvodnjo. Njena preprosta kovinsko-lesena konstrukcija omogoča tudi enostavno uporabo in vzdrževanje v vseh vremenskih razmerah. Verjetnost, da pride do zastoja pri veliki količini izstreljenih nabojev je zmanjšana z velikim plinskim batom ter relativno velikimi tolerancami med gibljivimi deli. Posledica velikih toleranc je majhna natančnost na večje razdalje. To pomanjkljivost so Rusi odpravili z ustrezno pehotno taktiko pri kateri natančnost streljanja ne igra tako veliko vlogo, bistveno pa je število krogel v zraku. Kar pomeni, da bo v bitki zmagal tisti, ki bo na nasprotnika izstrelil čim več nabojev v čim krajšem času. V prid tej taktiki govori tudi selektor ognja, ki ima tri različne položaje. V prvem položaju je orožje zaklenjeno in z njim ni možno streljati, ta položaj hkrati služi tudi kot zaščita zaklepišča pred prahom in ostalo umazanijo, drugi položaj omogoča avtomatsko delovanje, tretji položaj pa polavtomatsko delovanje. Če npr. pogledamo izredno natančno puško M16, ki velja za največjega nasprotnika AK-47 je vrstni red med avtomatskim in polavtomatskim delovanjem obrnjen. Kako robustna je AK-47 nam pove tudi življenjska doba ki se giblje med 20 in 40 let, odvisno od okolja v katerem se orožje uporablja.[3]

Merki so mehanski. Zadnji merek je nastavljiv in kalibriran na vsakih 100 m, omogoča merjenje po smeri, sprednji merek je fiksen in omogoča merjenje po višini. Do tristo metrov uporabniku ni potrebno nastavljati merkov. Pri večjih razdaljah se po navadi uporablja rafalni ogenj. Ležišče naboja, cev, plinski bat in plinska komora so kromirani, s tem se podaljša življenjska doba orožja in zmanjša čas vzdrževanja. Med razvojem se je kromiranje izkazalo kot nujno saj je med zgorevanjem smodnika (še posebej je bil nevaren ruski smodnik in smodnik iz držav Varšavskega pakta) nastajal koroziven kalijev klorid (KCl), ki je neusmiljeno uničeval notranje dele orožje. Orožje se polni z okvirjem po trideset nabojev (obstaja tudi okvir s 60 in 100 naboji). Okvir je izdelan iz stisnjene pločevine, njegovo ustje je ojačano kar pripomore k večji zanesljivosti.

Puška uporablja strelivo 7,62x39. To ima ob izhodu iz cevi hitrost 710 m/s in energijo 1.966 J. Krogla je težka 7,8 gramov, njen efektivni doseg pri uporabi puške pa je okoli 400 m.

Delovanje

[uredi | uredi kodo]
Vzdolžni prerez puške Tip 56, kitajske kopije AK-47 oz. AKM

AK-47 deluje v dveh načinih. Prvi način je avtomatsko delovanje, drugi način je polavtomatsko delovanje. Prvi način je tudi osnovni način delovanja puške. Pred začetkom streljanja je potrebno v orožje vstaviti magazin. Nato orožje odklenemo tako, da selektor ognja premaknemo navzdol (izberemo lahko avtomatski način v srednji legi ali polavtomatski način v skrajni spodnji legi). Sledi polnjenje orožja, to naredimo tako da povlečemo napenjalno ročico nazaj, ko je ta v zadnjem položaju jo spustimo da skoči naprej. S tem napnemo udarno iglo, zaklep iz okvirja pa pobere naboj in ga potisne v ustje cevi. Sedaj je orožje pripravljeno na strel. Ko pritisnemo na sprožilec sprostimo napeto udarno iglo, ki udari po netilki naboja. Ta sproži smodniško polnjenje, pri gorenju nastanejo plini, ki kroglo naboja potisnejo po cevi. Na koncu cevi je luknjica skozi katero se odvzame del smodniških plinov. Ti plini so speljani do plinskega bata, ki ga pri svojem širjenju potisnejo nazaj. Premikajoči se bat potisne nazaj zaklep, ta med premikanjem nazaj iz cevi izvleče prazen tulec in ga izvrže, pritem se napne tudi udarno sprožilni mehanizem. Povratna vzmet v zadnjem delu orožja poskrbi da se zaklep vrne v prednji položaj pritem pa iz okvirja pobere nov naboj in ga potisne v cev. Cikel se nato ponovi. Razlika v avtomatskem in polavtomatskem načinu delovanja je v tem, da se pri avtomatskem načinu delovanjem ob enem pritisku na sprožilec cikel ponovi tolikokrat kolikor je nabojev v cevi. Pri polavtomatskem delovanje pa se z enim pritiskom na sprožilec cikel izvede le enkrat.[4]

Izvedbe puške

[uredi | uredi kodo]
  • AK-47 1948–51, 7,62x39mm-Ena izmed prvih verzij puške. Njeni primerki so danes redki.
  • AK-47 1952, 7,62x39mm—Ima leseno kopito in sprednje držalo. Cev in zaklepišče sta kromirani zaradi korozije. Orožje je težko 4,2 kg.
  • AKS-47—Dodan je usmerjevalec tulcev in podklopno kopito za uporabo v zaprtih prostorih ali za delovanje iz oklepnih vozil.
  • RPK, 7,62x39mm—Lahki puškomitraljez, z daljšo cevjo in nožicami.
  • AKM, 7,62x39mm—Izboljšana verzija puške AK-47 iz petdesetih let dvajsetega stoletja.
  • AK-74 serija, 5,45x39mm
  • AK-100, razni kalibri (5.56x45, 5.45x39, 7.62x39)
  • AK-200
  • Saiga polavtomatska puška – Verzija za civilno uporabo in lov.
  • Saiga-12 – Šibrovka, izdelana za civilni trg in lov.
  • KSK - Šibrovka, izdelana za vojaško uporabo.

Proizvodnja izven Sovjetske zveze/Rusije

[uredi | uredi kodo]
Država Verzije
Albanija
Automatiku Shqiptar tipi 1982 (ASH-82) Albanska avtomatska puška tip 1982 (kopija kitajske različice tip 56, )[5]
Tip C ostrostrelna puška
Bolgarija AKK (tip 3 AK-47), AKKS
AKKMS (AKMS) AKKN-47 (z nočnogledom)
AK-47M1 (tip 3 s plastičnim ohišjem)
AK-47MA1/AR-M1 (enaka kot -M1, samo v kalibru 5,56 mm NATO)
AKS-47M1 (AKMS v kalibru 5,56x45 mm NATO), AKS-47MA1 (enako kot AKS-47M1, deluje samo v polavtomatskem načinu)
AKS-47S (AK-47M1, skrajšana verzija z vzhodnonemškim zložljivim kopitom in laserskim označevalcem)
AKS-47UF (skrajšana verzija -M1, rusko zložljivo kopito), AR-SF (enaka kot -47UF, v kalibru 5,56 mm NATO)
AKS-93SM6 (podobna kot -47M1, na puški se ne da uporabljati metalca bomb)
RKKS, AKT-47
Ljudska republika Kitajska Tip 56
Nemška demokratična republika MPi-K (AK-47), MPi-KS (AKS), MPi-KM (AKM), MPi-KMS-72 (AKMS), KK-MPi Mod.69
Egipt AK-47, AKM, Maadi
Etiopija AK-47, AK-103 (domača izdelava pod oznako Et-97/1[6])
Madžarska AK-63 D/E (AMM/AMMSz), AKM-63, AMD-65, AMD-65M, AMP, NGM 5,56
Irak Tabuk ostrostrelna puška, Tabuk jurišna puška (z fiksnim in zložljivim kopitom, kopija jugoslovanske M70), Tabuk kratka jurišna puška
Indija Jurišna puška 7,62 mm, puško je izdelal Ordnance Factories Organisation[7]
Iran KLS (AK-47), KLF (AKS), KLT (AKMS)
Izrael IMI Galil
Finska RK 62, RK 95 TP
Makedonija M70, M70A, M70B1, M70AB2, M76
Nigerija OBJ-006[8]
Severna Koreja Tip 58A (Tip 3 AK-47), Tip 58B (zložljivo kopito), Tip 68A (AKM-47) Tip 68B (AKMS), Tip 88 (AKS-74) [9][10]
Pakistan PK-10 (kopija AK47/AKM)[11]
Poljska pmK/kbk AK
Romunija PM md. 63 (AKM), PM md. 65 (AKMS), PM md. 90 (AKMS, AIMS-74 (izvozna verzija)
PA md. 86 (AK-74), AIMS-74 (izvozna verzija)
PM md. 90 kratka cev (AK-104), PA md. 86 kratka cev (AK-105), AIMR (izvozna verzija)
Srbija M92, M21
Južna Afrika Jurišna puška R4
Sudan MAZ,[12] zasnovana na tipu 56
Vietnam kitajski tip 56
Venezuela Trenutno še ni v proizvodnji.[13]
Jugoslavija M60, M64 (AK-47 z daljšo cevjo), M64A (s tromblonom), M64B , M66, M70, M70A, M70B1, M70AB2, M76, M77

Uporabniki

[uredi | uredi kodo]
Orožje uporabljajo tudi otroci, prizor iz iransko-iraške vojne.
Rusko-afganistanska vojna, ironija je da se je na črnem trgu znašlo veliko orožja iz Reče armade še posebej pušk AK, ki so bile nato uporabljene proti ruskim vojakom.
Ameriški marinci med usposabljanjem iz puške AK, sovražnikovo orožje je vedno dobro poznati.
V Afriki brez AK enostavno ne gre.
Ameriški inštruktor usposablja iraškega policista.

Kulturni vpliv

[uredi | uredi kodo]
Zastava Mozambika, v grbu se lepo vidi puško AK.

Med hladno vojno sta Sovjetska zveza in Ljudska republika Kitajska številne države po vsem svetu zalagali z orožjem, med katerim je najbolj izstopala AK-47. Glavni razlog zakaj je puška postala tako razširjena, je predvsem v njeni ceni in enostavni izdelavi ter uporabi. Puško je bilo mogoče izdelati in popravljati v vsaki malo bolj opremljeni strojni delavnici. S tem se za izdelavo bolj zahtevno NATO-vo orožje ni moglo primerjati. NATO-vo orožje so večinoma uporabljale redne vojske zahodnih ali zahodno usmerjenih držav, medtem ko so AK-47, poleg držav varšavskega pakta, uporabljale številne afriške, bližnjevzhodne in azijske države. AK-47 je bila še posebej priljubljena med različnimi osvobodilnimi, uporniškimi in terorističnimi skupinami. Njene dobre plati so spoznali tudi na zahodu tako, da je puška postala osnova za številne nove zahodne puške, kot sta npr. izraelski Galil in švicarski SIG 550. Zanimivo je, da so ZDA med sovjetsko-afganistansko vojno Mudžahedine zalagale s puškami Tip 56 (kitajska kopija ruske AK-47).[30]

Skozi desetletja je puška postala simbol uporništva in revolucije. Njeno podobo je moč videti v državnih grbih Mozambika, Zimbabveja in Vzhodnega Timorja ter starem grbu Burkina Fasa. Prepoznati jo je možno tudi v znakih paravojaških organizacij, kot sta Hezbolah in Iranska revolucionarna garda. Na zahodu puško povezujejo predvsem z hladno vojno in terorizmom, ki je postal največji sovražnik ZDA in njihovih zaveznic. Po padcu železne zavese leta 1991, so Rusija in bivše države Varšavskega pakta na široko odprle vrata svojih skladišč, kar so izkoristili številni preprodajalci orožja. Puška je tako postala dostopna bolj kakor kadarkoli prej.

Puška je prišla tudi v zelo znano pesem Gorana Bregovića "Kalašnikov".[31]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »AK-47 Inventor Doesn't Lose Sleep Over Havoc Wrought With His Invention«. Foxnews.com. 6. julij 2007. Pridobljeno 3. aprila 2010.
  2. ↑ Bolotin, pp 69–71.
  3. ↑ »Weaponomics: The Economics of Small Arms« (PDF).
  4. ↑ Department of the Army. Operators Manual for AK-47 Assault Rifle. 203d Military Intelligence Battalion
  5. ↑ »Medialb.com«. Medialb.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2009. Pridobljeno 26. junija 2009.
  6. ↑ Advertisement flyer for manufacturing capabilities of the GAEC - Gafat Armament Engineering Complex. Arhivirano 2011-07-10 na Wayback Machine. Retrieved on October 8, 2010.
  7. ↑ »"Assault Rifle 7,62mm page on the Indian Ordnance Factory Board website«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. oktobra 2010. Pridobljeno 11. januarja 2011.
  8. ↑ Nigeria to mass-produce Nigerian version of AK-47 rifles. Retrieved on October 5, 2008.
  9. ↑ US Department of Defense, North Korea Country Handbook 1997, Appendix A: Equipment Recognition, PPSH 1943 SUBMACHINEGUN (TYPE-50 CHINA/MODEL-49 DPRK), p. A-79.
  10. ↑ US Department of Defense, North Korea Country Handbook 1997, Appendix A: Equipment Recognition, TYPE-68 (AKM) ASSAULT RIFLE, p. A-77.
  11. ↑ Russia confronts Pakistan, China over copied weapons. Arhivirano 2011-07-17 na Wayback Machine. Retrieved on October 16, 2010.
  12. ↑ »MAZ«. Military Industry Corporation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2008. Pridobljeno 8. februarja 2009.
  13. ↑ Martin Sieff (15. avgust 2007). »Defense Focus: Venezuela's Kalashnikovs«. UPI.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2008. Pridobljeno 19. oktobra 2008.
  14. ↑ 14,0 14,1 Kahaner, Larry (26. november 2006). »Weapon Of Mass Destruction«. Washingtonpost.com. Pridobljeno 3. aprila 2010.
  15. ↑ 15,00 15,01 15,02 15,03 15,04 15,05 15,06 15,07 15,08 15,09 15,10 15,11 15,12 15,13 15,14 15,15 15,16 15,17 15,18 15,19 15,20 15,21 15,22 15,23 15,24 15,25 15,26 15,27 15,28 15,29 15,30 15,31 15,32 15,33 15,34 15,35 15,36 15,37 15,38 15,39 15,40 15,41 15,42 15,43 15,44 15,45 15,46 15,47 15,48 15,49 15,50 15,51 15,52 15,53 15,54 15,55 Richard D. Jones; Leland S. Ness, ur. (27. januar 2009). Jane's Infantry Weapons 2009–2010 (35 izd.). Jane's Information Group. ISBN 978-0-7106-2869-5.
  16. ↑ »5.56mm AR-M1 & AR-M1F«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2014. Pridobljeno 9. januarja 2011.
  17. ↑ »7,62mm AR-M1 & AR-M1F«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 9. januarja 2011.
  18. ↑ Gander, Terry J.; Hogg, Ian V. (1. maj 1995). Jane's Infantry Weapons 1995–96 (21 izd.). Jane's Information Group. ISBN 978-0-7106-1241-0.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 http://world.guns.ru/assault/as01-e.htm
  20. ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 31. decembra 2010. Pridobljeno 9. januarja 2011.
  21. ↑ Milosevic, Milan (2005). »Trojanski Konj za Teroriste« (v srbščini). Kalibar. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2009. Pridobljeno 4. aprila 2009.
  22. ↑ »Greece Ministry of Public Order Press Office: Special Anti-Terrorist Unit«. Julij 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. novembra 2009. Pridobljeno 27. septembra 2009.
  23. ↑ »Maha's elite counter terror unit Force One becomes operational«. Business Standard. Pridobljeno 5. julija 2010.
  24. ↑ »Indonesian Army official site«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2011. Pridobljeno 9. januarja 2011.
  25. ↑ http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2006/10/12/feature-03
  26. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2011. Pridobljeno 9. januarja 2011.
  27. ↑ 27,0 27,1 27,2 Miller, David M. O. (1. maj 2001). The Illustrated Directory of 20th Century Guns. Illustrated Directory Series. Salamander Books. ISBN 978-1-84065-245-1.
  28. ↑ »Santiago city forms SWAT team to combat crime«. Philippine Information Agency. 2. september 2006. Pridobljeno 1. februarja 2010.
  29. ↑ Western Sahara - In the unforgiving deserts of south west Algeria, Nick Ryan meets the nomads fighting a 25 year battle.
  30. ↑ »"Chinese Type-56 Assault Rifle" 5th Battalion Royal Australian Regiment Association website«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2011. Pridobljeno 14. januarja 2011.
  31. ↑ https://www.youtube.com/watch?v=KtX-V4OE50Y

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: AK-47.
(angleško)

Video

[uredi | uredi kodo]



Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=AK-47&oldid=6187673«