Pojdi na vsebino

Žrelo: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ZéroBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ky:Кулкун
Thijs!bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2) (robot Dodajanje: lv:Rīkle
Vrstica 48: Vrstica 48:
[[ln:Mongelu]]
[[ln:Mongelu]]
[[lt:Ryklė]]
[[lt:Ryklė]]
[[lv:Rīkle]]
[[mk:Голтник]]
[[mk:Голтник]]
[[nl:Farynx]]
[[nl:Farynx]]

Redakcija: 11:36, 30. julij 2012

Žrelo z nosnim, ustnim in grlnim delom

Žrelo (latinsko pharynx) je vezivno-mišična cev, ki je križišče med prebavili in dihali, na koncu pa se nadaljuje v požiralnik. Pri odraslem meri približno 12 cm in poteka od grčnice zatilnice, kjer je pritrjeno do 6. vratnega vretenca. Pritrjeno je na hrbtenico in na prevertebralne mišice.

Delimo ga na nosni del (epipharynx ali nasopharynx), ustni del (mesopharynx ali oropharynx) in grlni del (hyopharynx ali laryngopharynx). Nosni del je najvišje ležeč del in je povezan spredaj z nosno votlino prek sapišč (choanae), v njegovem svodu se nahajajo žrelnica in ob ustju ušesnih trobelj obe žrelne bezgavke ali tubarni tonzili. Naloga tubularnih tonzilov je uničevanje bolezenskih klic, ki prehajajo skozi respiratorno sluznico. Navzdol prehaja žrelo v ustni del, ki je spredaj v zvezi z ustno votlino prek goltne ožine. Spodaj sega ustni del do zgornjega roba poklopca, kjer se začne grlni del. Ta se začne ob vhodu v grlo in se konča ob spodnjem robu prstanastega hrustanca, kjer se nadaljuje z požiralnikom.

Žrelo je zgrajeno iz sluznice (tunica mucosa), ki jo prekriva večskladni ploščati epitelij. Tak epitelij varuje sluznico pred poškodbo s hrano, ki je v zgornjem delu prebavne cevi še v grobem stanju. Pod sluznico je vezivno-elastična membrana, ki je podlaga za skeletno mišičje žrela. Zgornji del vezivne membrane, ki ni pokrit z mišicami, se imenuje fascia pharyngobasilaris. Mišičje žrela (tunica muscularis) ima zunanjo krožno in notranjo vzdolžno plast. Krožna mišična plast ima tri ožilke (zgornja, srednja in spodnja), ki zožujejo žrelo. Notranja vzdolžna plast ima dve dvigalki, ki dvigata žrelo. Zunanja plast žrela je vezivna (tunica adventitia). Pri požiranju se ožilke krčijo od zgoraj navzdol in s tem premikajo grižljaj hrane proti požiralniku. Hkrati se krčijo vzdolžne mišice, krajšajo žrelo in dvigajo grlo ter zaprejo njihov vhod pod korenom jezika. Grižljaj se pomakne v grlni del žrela. Istočasno s tem dogajanjem se mehko nebo dvigne in zapre prehod v nosni del žrela.