Wikipedija:Dogovori o poimenovanju

Dogovori o poimenovanju so seznam smernic za ustrezno poimenovanje člankov.

Razlagati jih je treba v skladu z drugimi pravili, zlasti tremi temeljnimi pravili o vsebini: Preverljivost, Brez izvirnega raziskovanja in Nepristransko stališče.

Poudariti je treba, da gre za dogovore in ne za v kamen vklesana pravila. Z rastjo in spreminjanjem Wikipedije lahko nekateri nekoč smiselni dogovori postanejo zastareli ali pa se pojavijo posamezni primeri, ko je določen dogovor »brez dvoma« neprimeren. Kadar pa ste v dvomih, sledite dogovorom.

Pri poimenovanju člankov imajo navadno prednost imena, ki bi jih večina slovensko govorečih najlažje prepoznala in so razmeroma nedvoumna, hkrati pa omogočajo preprosto povezovanje na članke.

Z drugimi besedami lahko bistvo dogovorov o poimenovanu povzamemo takole:

Imena člankov morajo biti prilagojena za bralce in ne urejevalce ter za širše bralstvo in ne strokovnjake.

Poleg dogovorov o poimenovanju se držimo tudi dogovorov o povezovanju. Dosledno upoštevanje dogovorov o poimenovanju in povezovanju prispeva k temu, da povezave vodijo na prava mesta. Za članke, ki bi jih lahko iskali pod več imeni (npr. drugače črkovana ali bivša imena), moramo ustvariti preusmeritve. Pri izrazih, ki opisujejo več različnih pojmov, pa je morda treba ustvariti razločitveno stran.

Nove dogovore o poimenovanju lahko predlagate na Pogovor o Wikipediji:Dogovori o poimenovanju, bralce pa z njimi seznanite tudi pod lipo in na drugih sorodnih straneh. Ko bo doseženo trdno soglasje, lahko dogovor dodate na spodnji seznam.

Splošni dogovori

Uporabljajte male črke

Sistem že sam zapiše prvo črko naslova članka kot veliko. Ostale črke v naslovu naj bodo male oz. ustrezajo pravilom slovenščine. Izjema so dobesedno prevzeti naslovi iz tujih jezikov, kjer uporabimo njihov slog.

Zgledi: Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno, vendar Združene države Amerike in Internet Chess Club.

Samostalniki v ednini

Dogovor: naslovi strani naj bodo v ednini, razen kadar je samostalnik v slovenščini vedno v množini (npr. škarje ali hlače).

Izjeme: poimenovanja skupin jezikov, taksoni živih bitij, etnične skupine idr.

Zgled: albumin, mesto, barvica, vendar: južnoslovanski jeziki, žuželke, Slovenci.

Uporabljajte slovenska imena

V naslovih uporabljajte slovenska imena pojmov, če obstajajo. Izjema so imena tujih podjetij in blagovnih znamk.

Zgledi: Dunaj, Irska republikanska armada, vendar Internet Chess Club.

Uporabljajte najpogostejša imena

Za naslov članka uporabite najbolj pogosto ime, ki še ni dvoumno. Po potrebi lahko naredite preusmeritev z daljšega imena na tega, krajšega.

Zgledi: Jurij Vega (in ne morda »Jurij Bartolomej, baron Vega«), Zagorje ob Savi (samo Zagorje bi bilo lahko tudi hrvaško Zagorje), vendar Irska (otok) in Irska (država).

Če ne veste, katero je najpogostejše ime, je najbolje vzeti polno ime. Različne kulture in narodi različno navajajo imena. Madžari, na primer, obvezno najprej priimek in nato ime - vendar tega tukaj ne privzamemo. Rusi navajajo običajno očetova imena, ki se v zahodnem svetu izgubljajo, Američani večinoma kratice drugega imena - tu pišemo polna imena, če so znana, in če nismo prepričani, da je ime vsesplošno znano.

Zgledi: Édouard Benjamin Baillaud, Eleanor Margaret Peachey Burbidge, Jurij Aleksejevič Gagarin (čeprav bolje Jurij Gagarin), Martinus Justinus Godefriedus Veltman.

Bodite točni pri poimenovanju

Kadar pišete v članek pod naslovom, ki ima več pomenov, se ne obnašajte, kot da drugih pomenov ni. Morda se boste odločili za razločitveno stran. Kadar pa je en pomen očitno izjemno bolj uporabljan od drugih, lahko pišete pod njem in naredite posebno razločitveno stran za ostale pomene.

Zgledi: Irska (otok) in Irska (država), vendar grad (zgradba, ne občina Grad).

Namesto kratice uporabite celotno ime

Dogovor: Pri poimenovanju strani namesto krajšav in kratic uporabite celotno ime, razen kadar se pojem v zanesljivih virih omenja skoraj izključno s kratico, hkrati pa je v tej obliki tudi splošno razširjen. Dobri primeri takih kratic so npr. NATO, NASA, laser, radar. Kratice, kot npr. ZDA ali ŠOU naj se ne uporabljajo, sprejemljive so le za razločitvene strani.

Previdno s posebnimi znaki

Nekaterih posebnih znakov ne morete uporabljati. V naslovu članka, denimo, ne morete uporabiti navpičnice (|), vprašaja (?), operatorja »in« (&), znaka za število (#) ali zavitih, oglatih in lomljenih oklepajev ({}, [], <>).

Imena se ne smejo začeti s kodo za povezavo na druge jezike, ki ji sledi dvopičje.

Imena člankov, kjer je to mogoče in obstaja poslovenjeno ime, tudi zapisujte s slovenskimi znaki brez posebnih ostrivcev in krativcev. Kjer slovenskega imena ni, uporabimo izvirno, vendar naredimo preusmeritev nanj s slovenskim približkom.

Zgled: Napoleon Bonaparte (ne morda »Napoléon Bonaparte«), vendar Ons Hémécht (in preusmeritev Ons Hemecht).

Članek o programskem jeziku C# bo torej našel mesto na naslovu C Sharp (programski jezik).

Drugi posebni dogovori

Predloge

Zaradi poenotenja poimenovanja predlog ter lažjega dela v Wikipediji za uporabnike, ki ne znajo tujih jezikov, je zaželeno, da imena predlog (vsaj splošnih) iz projektov v tujih jezikih poslovenimo, vendar je pri tem treba upoštevati naslednje:

1. Ob prevodu je zelo pomembno dodati preusmeritev v tujem jeziku, da se izognemo nepotrebnemu podvajanju vsebine.
2. Poleg tega je v izogib zmedi ob uporabi različnih imen za isto predlogo zaželeno, da so predloge v člankih uporabljene predvsem s svojim pravim imenom in ne prek preusmeritve.

Parametri izvorno slovenskih predlog naj bodo slovenski. Pri predlogah, ki so prevedene iz tujega jezika, naj bodo, v kolikor je pričakovati kopiranje njihove uporabe v člankih iz drugih projektov, parametri v tujem jeziku, zelo zaželeno pa je, da je ob tem znotraj komentarjev tipa <!-- --> napisan prevod. V kolikor tega ni pričakovati, naj bodo parametri slovenski.

Nelatinične pisave

Naslov pojmov, ki so v izvirniku v nelatinični pisavi, prečrkujte po pravilih slovenskega pravopisa.

Letnice in števila v naslovih člankov

Imena člankov, zapisana s samimi številkami, se uporabljajo izključno za leta. Članki o številih imajo poleg števila še napis »(število)«, članki o ostalih temah, ki vsebujejo števila, pa ustrezno drugo pojasnitev.

Zgledi: 42 (število), 1984 (leto), 1984 (roman), Intel 386

Seznami

Seznam X-ov naredite kot »seznam X-ov«, ne »Xi«, »znani Xi«, »seznam pomembnih X-ov«, »seznam zanimivih X-ov«, »seznam vseh X-ov« itd. Razmislite tudi, da bi naredili kategorijo namesto seznama; te je preprosteje vzdrževati.

Tuja zemljepisna imena

Za tuja zemljepisna imena uporabljamo endonime, razen za geografske pojme, ki že imajo uveljavljene slovenske eksonime. Pri imenih v nelatiničnih pisavah uporabljamo podomačen zapis.

Glasba

Poimenujte članek v najpogostejši obliki, ter v oklepajih dodajte priimek skladatelja, če obstaja več kot ena skladba s tem naslovom. Če ime izvajalca tudi sicer nekaj pomeni, napišite v oklepaju, da gre za drug pomen.

Zgledi: Vojni rekviem, Violinski koncert (Korngold), Simfonija št. 8 (Mahler), Koncert za klavir in orkester (Skrjabin), Nirvana (glasbena skupina), Mars (glasbena skupina).

Živa bitja

Pri poimenovanju člankov o posameznih taksonih se držimo, če so bila objavljena v zanesljivih virih, slovenskih imen in pri tem upoštevamo naslednje:

• imena taksonov nad rodom pišemo v množini
• imena rodov in nižjih taksonov pišemo v ednini
• kadar se pri tem lahko sklicujemo na ugledne in zanesljive vire, poimenujemo vrste tudi v slovenskem jeziku z dvema besedama.

Glej tudi

• Wikipedija:Pravopisni priročnik