Staurozoa

Pecljati klobučnjaki; Fosilni razpon: pozni predkambrij—recentno PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
	; Haecklove skice pecljatih klobučnjakov iz Umetniških oblik narave
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Cnidaria (ožigalkarji);
Razred:	Staurozoa (pecljati klobučnjaki);
Red:	Stauromedusae; Haeckel, 1879
Podredi
	Cleistocarpida; Eleutherocarpida;

Staurozoa, tudi pecljati klobučnjaki, so razred ožigalkarjev, ki zajema samo en red klobučnjakov, tj. Stauromedusae. Nekdaj je red spadal v razred klobučnjakov (Scyphozoa), vendar so nedavne morfološke in molekularne raziskave pokazale, da je treba omenjene razvrstiti v samostojen razred. Trenutno je znanih nekaj več kot 50 vrst.

So razmeroma majhni ožigalkarji: odrasli osebki merijo v dolžino povprečno manj od 5 cm, najmanjši merijo le nekaj milimetrov, večje osebke, ki zrastejo tudi do 15 cm, pa najdemo na severni polobli v globokih predelih. Posebnost pecljatih klobučnjakov je, da se v življenjskem krogu ne izmenjata pritrjena polipna oblika ter prosto plavajoča meduzina oblika, pač pa ostane meduzina oblika pritrjena preko peclja na tršo podlago, kot je npr. alga. Ličinka ni prosto plavajoča, temveč se plazi po trdi podlagi, dokler ne najde ustreznega mesta za pritrditev.

Premika se izjemoma preko peclja ali pa prekine stik med pecljem in klobukom ter se premika s pomočjo lovk, pri čemer dela »salte« (t. i. saltatorno premikanje). Klobuk je oblikovan kot kelih, iz katerega izhaja navadno 8 lovk oz. 4 lovke, ki se cepijo na 2 manjši lovki, na koncu katerih so drevesasto oblikovane manjše vejice. Pecljate klobučnjake dostikrat težko opazimo, saj so obarvani v kamuflažne barve, zaradi česar se dobro zlijejo z okolico.

Povečini bivajo na hladnejših območjih v litoralnih in priobalnih oz. bibavičnih pasovih, najdemo pa jih tudi v globokih predelih vse do hidrotermalnih vrelcev na toplejših in celo tropskih območjih. O sami ekologiji in biologiji je dejansko znanega le malo. Do sedaj so bili opaženi le mesojedi osebki, ki se prehranjujejo z majhnimi ribami, raki in mnogoščetinci, sami pa so plen večjih rib in gološkrgarjev (Nudibranchia).

Galerija

Haliclystus antarcticus
Haliclystus stejnegeri
Lipkea stephensoni
Depastromorpha africana
Haliclystus octoradiatus

Sklici

↑ Liu, A. G.; Matthews, J. J.; Menon, L. R.; McIlroy, D.; Brasier, M. D. (22. oktober 2014). »Haootia quadriformis n. gen., n. sp., interpreted as a muscular cnidarian impression from the Late Ediacaran period (approx. 560 Ma)«. Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences. 281 (1793): 20141202. doi:10.1098/rspb.2014.1202. PMC 4173675. PMID 25165764.

Viri

Zagal CJ. (2013). "Stauromedusae (class Staurozoa)". Ecology of Australian Temperate Reefs, str. 631, Shepherd SA & Edgar GJ (ur.) Csiro Publishing: Collingwood, Viktorija, Avstralija. ISBN 9781486300105
Miller CE. (2011). "Stauromedusae/Staurozoa". University of Washington. Pridobljeno dne 11.8.2016.

[1] Liu, A. G.; Matthews, J. J.; Menon, L. R.; McIlroy, D.; Brasier, M. D. (22. oktober 2014). »Haootia quadriformis n. gen., n. sp., interpreted as a muscular cnidarian impression from the Late Ediacaran period (approx. 560 Ma)«. Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences. 281 (1793): 20141202. doi:10.1098/rspb.2014.1202. PMC 4173675. PMID 25165764.

[1]