Snježana Kordić

Snježana Kordić
Snježana Kordić
Rojstvo	29. oktober 1964 (60 let); Osijek, Socialistična republika Hrvaška, SFRJ
Bivališče	Hrvaška; Nemčija
Narodnost	Hrvatica
Področja	lingvistika
Ustanove	Univerza Josipa Juraja Strossmayerja v Osijeku; Filozofska fakulteta in Fakulteta političnih znanosti na Univerzi v Zagrebu; Ruhrska univerza v Bochumu; Vestfalska Wilhelmova univerza v Münsteru; Humboldtova univerza v Berlinu; Univerza Johanna Wolfganga Goethea v Frankfurtu na Majni
Alma mater	Univerza v Osijeku (diploma 1988); Univerza v Zagrebu (magisterij 1992, doktorat 1993); Univerza v Münsteru (habilitacija 2002)
Poznan po	knjigi Jezik i nacionalizam

Snježana Kordić, hrvaška jezikoslovka, kroatistka in visokoškolska učiteljica, * 29. oktober 1964, Osijek.

Življenjepis

Leta 1988 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Osijeku iz srbohrvaškega jezika in južnoslovanskih književnosti. Prva leta po diplomi je poučevala na srednji šoli v Sisku. Leta 1990 je bila zaposlena kot raziskovalka jezikoslovne kroatistike na Univerzi v Osijeku, leta 1991 pa je začela delati na Katedri za sodobni hrvaški knjižni jezik na Filozofski fakulteti v Zagrebu kot raziskovalka nato kot asistentka. Leta 1991 je tudi predavala na Oddelku za novinarstvo na Fakulteti političnih ved v Zagrebu. Magistrirala je na Filozofski fakulteti v Zagrebu leta 1992 iz lingvistike (kroatistike) in leta 1993 doktorirala iz jezikoslovnih znanosti na Univerzi v Zagrebu. Med letoma 1993 in 2007 je bila zaposlena na nemških univerzah: kot lektorica na Oddelku za slavistiko Ruhrske univerze v Bochumu, kot docentka na Oddelku za slavistiko in baltistiko Vestfalske Wilhelmove univerze v Münstru, kot gostujoča profesorica na Inštitutu za slavistiko Humboldtove univerze v Berlinu, in kot znanstvena sodelavka na Inštitutu za primerjalno jezikoslovje, fonetiko in slovansko filologijo Univerze Johanna Wolfganga Goethea v Frankfurtu na Majni. V Münstru je leta 2002 na univerzi pridobila habilitacijo za slovansko filologijo.

Objavila je več kot 150 jezikoslovnih del. Težišče njenih raziskav je vezano na področja slovnice, skladnje, lingvistike teksta, pragmatike, korpusnega jezikoslovja, funkcijski zvrsti jezika, leksikologije in sociolingvistike. Širše od jezikovnih krogov je postala znana po tretji monografiji o jeziku in nacionalizmu na Hrvaškem. O knjigi je podala več kot šestdeset intervjujev v medijih. Knjiga je leta 2017 postala navdih za mednarodni projekt Jeziki in nacionalizmi in Deklaracijo o skupnem jeziku, pri pisanju katere je tudi sodelovala.

Izbrana bibliografija

Glej tudi celoten seznam vseh publikacij Snježane Kordić

Monografije

Prva knjiga Snježane Kordić Oziralni stavek (v srbohrvaščini Relativna rečenica) 1995.

Relativna rečenica (PDF). Znanstvena biblioteka Hrvatskog filološkog društva ; 25. Zagreb: Matica hrvatska & Hrvatsko filološko društvo. 1995. str. 366. ISBN 953-6050-04-8. LCCN 97154457. OCLC 37606491. OL 2863536W. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. septembra 2013. Pridobljeno 2. marca 2014.
- Der Relativsatz im Serbokroatischen. Studies in Slavic Linguistics ; 10. München: Lincom Europa. 2005 [1. izd. 1999; 2. izd. 2002]. str. 330. ISBN 3-89586-573-7. OCLC 42422661. OL 2863535W. Contents.
Riječi na granici punoznačnosti (PDF). Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada. 2002. str. 227. ISBN 953-169-073-1. LCCN 2009386657. OCLC 54680648. OL 2863537W. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. septembra 2013. Pridobljeno 6. oktobra 2018.
- Wörter im Grenzbereich von Lexikon und Grammatik im Serbokroatischen. Studies in Slavic Linguistics ; 18. München: Lincom Europa. 2001. str. 280. ISBN 3-89586-954-6. LCCN 2005530314. OCLC 47905097. OL 2863539W.
Jezik i nacionalizam (PDF). Rotulus Universitas. Zagreb: Durieux. 2010. str. 430. ISBN 978-953-188-311-5. LCCN 2011520778. OCLC 729837512. OL 15270636W. UPC 9789531883115. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. decembra 2012. Pridobljeno 2. maja 2016.
- Lengua y Nacionalismo. Madrid: Euphonía Ediciones. 2014. str. 416. ISBN 978-84-936668-8-0. OL 16814702W. Índice Arhivirano 2014-04-07 na Wayback Machine..

Učbenik in gramatika

Kroatisch-Serbisch. Ein Lehrbuch für Fortgeschrittene mit Grammatik. Hamburg: Buske. 2004 [1. izd. 1997]. str. 196. ISBN 3-87548-382-0. OL 15270855W. [1. izd. ISBN 3-87548-162-3]
- Serbo-Croatian. Languages of the World/Materials ; 148. München & Newcastle: Lincom Europa. 2006 [1. izd. 1997]. str. 71. ISBN 3-89586-161-8. OCLC 37959860. OL 2863538W. Contents.

Delo, izdano v slovenščini

»Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski« (PDF). Slavistična revija. Zv. 51, št. 3. Ljubljana. 2003. str. 355–364. ISSN 0350-6894. OCLC 442560674. (COBISS). (HEBIS).

Sprejem v Sloveniji

Frekvenca prezentativov (Kordić)

Že njena prva monografija o oziralnih stavkih je pozitivno prejeta v slovenskih jezikoslovnih revijah in potem uporabljena za opis oziralnih stavkov v slovenščini.^[3] Tudi njena druga monografija o besedami na meji med leksikalnim in slovničnim statusom je imela recepcijo v slovenskem jezikoslovju.^[4] O knjigi Jezik i nacionalizam so mediji v Sloveniji povedali:

“	Knjiga Jezik i nacionalizam, ki jo je izdala založba Durieux, je takoj vzbudila veliko pozornosti, predvsem s tezo, da Hrvati, Srbi, Bošnjaki in Črnogorci ne govorijo različnih jezikov, ampak “standardne variante istega jezika”.	”
	— Delo^[5]

“	Sama še meni, da so lektorji na Hrvaškem postali cenzorji, saj nikjer v tujini ne pomnijo primera, da bi lektorji vršili odstrel besed, ki so na seznamu neprimernih besed.	”
	— 24ur.com^[6]

“	Ameriški diplomati so torej prišli do istega sklepa, ki ga zastopa tudi hrvaška lingvistka Snježana Kordić. V svoji knjigi Jezik in nacionalizem namreč trdi, da je pravica do jezika na prostoru nekdanjih jugoslovanskih republik postala opravičilo za ekstremni nacionalizem.	”
	— Mladina^[7]

Opombe in sklici

↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
d:Track:Q37312
↑ Record #1064607578 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ Cazinkić, Robert (2000). »Oziralni prilastkovi odvisniki«. Jezik in slovstvo. Zv. 46, št. 1–2. Ljubljana. str. 29–40. ISSN 0021-6933. OCLC 441215617. (COBISS).^{[mrtva povezava]}
↑ Zorman, Marina (2003). »Recenzija knjige Snježane Kordić Riječi na granici punoznačnosti«. Linguistica. Zv. 43. Ljubljana. str. 168–172. ISSN 0024-3922. (COBISS).
↑ Čangalović, Ratko (10. december 2010). »Knjiga, ki nasprotuje ustavi«. Delo. ISSN 0350-7521. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. marca 2016. Pridobljeno 18. marca 2016.
↑ M. R. (15. avgust 2010). »Hrvati, Srbi, Črnogorci in Bošnjaki govorijo isti jezik«. 24ur.com. ISSN 1581-3711. (COBISS). Pridobljeno 23. januarja 2019.
↑ Wette, Tea (20. februar 2011). »Štiri države, en jezik«. Mladina. ISSN 0350-9346. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2011. Pridobljeno 17. maja 2011.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi:

Snježana Kordić (kategorija)

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Snježana Kordić

Osebna spletna stran Snježane Kordić (srbohrvaško)
Bibliografija knjig Snježane Kordić na straneh Open Library
Ostala bibliografija Snježana Kordić na Google Učenjak
Seznam publikacij Snježane Kordić na ResearchGate
Celotno delo Snježane Kordić na spletu Hrvaške znanstvene bibliografije
Snježana Kordić na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb (angleško)
Snježana Kordić na Internet Archive
Delo Snježane Kordić na LibraryThing
Snježane Kordić po katalogu Deutsche National Bibliothek
Življenjepis Snježane Kordić na straneh 61–62 v Bulletin der Deutschen Slavistik 8 (2002) Arhivirano 2013-09-27 na Wayback Machine. (nemško)
Življenjepis Snježane Kordić v Kdo je kdo v hrvaški znanosti Arhivirano 2014-03-30 na Wayback Machine. (srbohrvaško)
TV intervju z Snježanom Kordić na YouTubu (60 min.) (srbohrvaško)

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3491832_citetype_Q55341040_citetype_Q847959_citetype_Q84863712_citetype_Q24579448_citetype_Q130735522_citetype_Q783794&quot;_data-entity-id=&quot;Q37312&quot;&gt;[http://www.imdb.com/name/nm6645711/_Person_Profile]_//_Internet_Movie_Database&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1990.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q37312]]&lt;/div&gt;-1] Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
d:Track:Q37312

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/1064607578/_Record_#1064607578]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-2] Record #1064607578 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[3] Cazinkić, Robert (2000). »Oziralni prilastkovi odvisniki«. Jezik in slovstvo. Zv. 46, št. 1–2. Ljubljana. str. 29–40. ISSN 0021-6933. OCLC 441215617. (COBISS).^{[mrtva povezava]}

[4] Zorman, Marina (2003). »Recenzija knjige Snježane Kordić Riječi na granici punoznačnosti«. Linguistica. Zv. 43. Ljubljana. str. 168–172. ISSN 0024-3922. (COBISS).

[5] Čangalović, Ratko (10. december 2010). »Knjiga, ki nasprotuje ustavi«. Delo. ISSN 0350-7521. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. marca 2016. Pridobljeno 18. marca 2016.

[6] M. R. (15. avgust 2010). »Hrvati, Srbi, Črnogorci in Bošnjaki govorijo isti jezik«. 24ur.com. ISSN 1581-3711. (COBISS). Pridobljeno 23. januarja 2019.

[7] Wette, Tea (20. februar 2011). »Štiri države, en jezik«. Mladina. ISSN 0350-9346. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2011. Pridobljeno 17. maja 2011.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

Snježana Kordić

Rojstvo	29. oktober 1964^[1] (60 let) Osijek, Socialistična republika Hrvaška, SFRJ^[2]
Bivališče	Hrvaška Nemčija
Narodnost	Hrvatica
Področja	lingvistika
Ustanove	Univerza Josipa Juraja Strossmayerja v Osijeku Filozofska fakulteta in Fakulteta političnih znanosti na Univerzi v Zagrebu Ruhrska univerza v Bochumu Vestfalska Wilhelmova univerza v Münsteru Humboldtova univerza v Berlinu Univerza Johanna Wolfganga Goethea v Frankfurtu na Majni
Alma mater	Univerza v Osijeku (diploma 1988) Univerza v Zagrebu (magisterij 1992, doktorat 1993) Univerza v Münsteru (habilitacija 2002)
Poznan po	knjigi Jezik i nacionalizam