Rušje

vrsta rastlin v rodu Pinus (bor)

Rušje[3] (znanstveno ime Pinus mugo) je vrsta rodu Pinus, ki spada v družino borovk (Pinaceae).[4] Vrsta je bila označena kot najmanj ogrožena vrsta.[5] V gorskem svetu, natančneje subalpinskem pasu, rušje oblikuje goste združbe, ki jih imenujemo ruševje.[3] Ponekod vrsti zaradi njenega areala razširjenosti pripisujejo tudi slovenski imeni planinski bor[6] in gorski bor.[7][8]

Rušje

Sestoje rušja imenujemo ruševje
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Pinophyta (iglavci)
Razred: Pinopsida
Red: Pinales (borovci)
Družina: Pinaceae (borovke)
Rod: Pinus (bor)
Vrsta: P. mugo
Znanstveno ime
Pinus mugo
Turra
Zemljevid razširjenosti: :     Pinus mugo subsp. uncinata (syn. Pinus uncinata). :     Pinus mugo subsp. mugo and Pinus mugo subsp. rotundata.
Zemljevid razširjenosti:
     Pinus mugo subsp. uncinata (syn. Pinus uncinata).
     Pinus mugo subsp. mugo and Pinus mugo subsp. rotundata.
Podvrste in kultivarji
List
  • P. mugo subsp. mugo Turra - Dwarf mountain pine
  • P. mugo subsp. rotunda Janch. & H. Neumayer
  • P. mugo subsp. uncinata (Ramond) Domin - Mountain pine
  • P. mugo nothosubsp. rotundata Janch. & H. Neumayer
  • P. mugo f. mughoides (Willk.) K.I.Chr.
  • P. mugo Compacta
  • P. mugo Frisia
  • P. mugo Gnom
  • P. mugo Hesse
  • P. mugo Kobold
  • P. mugo Kokarde
  • P. mugo Mops
  • P. mugo Pumilio
  • P. mugo Slavinii
  • P. mugo Variegata
  • P. mugo Virgata
Sinonimi[2]
List
  • Pinus × obliqua var. centrapedunculata Woerl.
  • Pinus applanata (Booth ex Loudon) Willk.
  • Pinus digenea Wettst. nom. illeg.
  • Pinus echinata Carrière nom. inval.
  • Pinus fischeri Booth ex P.Laws. nom. illeg.
  • Pinus magellensis Schouw
  • Pinus montana Mill.
  • Pinus mugho Laichard. [Spelling variant]
  • Pinus mughus Scop.
  • Pinus obliqua var. centrapedunculata Woerl.
  • Pinus pumilio (Haenke in Jirazek et al) Franco
  • Pinus pumilio Haenke
  • Pinus rostrata K.Koch nom. inval.
  • Pinus rubriflora Loudon ex Gordon nom. inval.
  • Pinus sanguinea Lapeyr.
  • Pinus squamosa Bosc ex Loudon
  • Pinus sylvestris var. montana (Mill.) Aiton
  • Pinus sylvestris var. montana (Mill.) Dum. Cours.
  • Pinus sylvestris var. montana (Mill.) Wahlenb.
  • Pinus sylvestris var. palustris Hagenb.
  • Pinus sylvestris var. pumilio (Haenke) Gaudin
  • Pinus wettsteinii Fritsch

Značilnosti

uredi

Izgled

uredi

Rušje se najpogosteje pojavlja v obliki grma, četudi so bila zabeležena drevesa rušja, ki so dosegla celo 25 metrov višine. Kadar rušje zraste v drevo, je njegova krošnja stožčaste oblike. Deblo pokriva na manjše odseke deljeno lubje, ki je navadno sive do črnikaste barve.[3] Lubje je na otip gladko.[9] Veje so močne, dolge in prožne, navadno nameščene v smeri navzgor.[9]

Iglice

uredi

Rušje spada v tako imenovano skupino dvoigličnih borov (kamor sodita tudi rdeči bor, Pinus sylvestris, in črni bor, Pinus nigra), za katere je značilno, da na kratkih poganjkih skupaj izraščata zgolj dva igličasta lista. Iglice so razmeroma toge, neostre (konica je topa) in dolge od 3 do 8 centimetrov.[3][10] Obarvane so živozeleno do temnozeleno.[10][9]

Cvetovi

uredi

Rumenkasti podolgovati moški cvetovi se v večjem številu pojavljajo na bazalnem delu poganjkov. Po drugi strani so ženski cvetovi v socvetjih na gornjih predelih borovih mladih dolgih poganjkov. Po dokončni zoritvi so ženski storži, dolgi do 6 centimetrov in približno toliko široki, bleščeče rjave barve.[3][9] Ob zrelosti so luske storžev razkrečene.[10] Več storžev je postavljenih na konce vej.[3][9]

Pojavljanje

uredi

Rušje ima na Rdečem seznamu IUCN status globalno (in evropsko) najmanj ogrožene vrste.[5] Ta vrsta bora velja za tipično grmovnico gorskega sveta. Pojavlja se predvsem v subalpinskem pasu nad gozdno mejo in raste vse do približno 2400 metrov nadmorske višine. Redkeje rušje vidimo v nižinskih predelih, kjer večinoma poseljuje vlažne alpinske doline in občasno tudi barja.[3][10] Izjemoma lahko rušje zasledimo v urbanih območjih kot parkovno ali gojeno rastje.[9]

Izraz ruševje uporabljamo za goste sestoje, ki jih tvorijo osebki rušja.[3] V naravnem okolju je za rušje značilna hitra rast in močna tekmovalna sposobnost, zaradi česar je vrsta ponekod obravnavana kot invazivna.[9]

Galerija

uredi

Sklici

uredi
  1. Group), Aljos Farjon (IUCN SSC Conifer Specialist (22. avgust 2016). »IUCN Red List of Threatened Species: Pinus mugo«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 14. julija 2021.
  2. »The Plant List: A Working List of All Plant Species«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. avgusta 2020. Pridobljeno 14. julija 2021.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 Eppinger, Michael; Hofmann, Helga; Frajman, Božo (2006). Drevesa in grmi: enostavno in zanesljivo določanje. Kranj: Narava. ISBN 978-961-91407-9-6. OCLC 448381606.
  4. »ITIS Standard Report Page: Pinus mugo«. www.itis.gov. Pridobljeno 14. julija 2021.
  5. 5,0 5,1 Group), Aljos Farjon (IUCN SSC Conifer Specialist (22. avgust 2016). »IUCN Red List of Threatened Species: Pinus mugo«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 14. julija 2021.
  6. »Pinus mugo - rušje, planinski bor«. Rotar. Pridobljeno 14. julija 2021.
  7. »GORSKI BOR (Pinus Mugo) 5ml«. www.trgovina-medisanus.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2021. Pridobljeno 14. julija 2021.
  8. »Zadetki iskanja:bor«. Fran. Pridobljeno 14. julija 2021.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 9,6 »Rušje - Urbanatura«. www.urbanatura.si. Pridobljeno 14. julija 2021.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 Wraber, Tone; Jogan, Nejc; Podobnik, Andrej; Ravnik, Vlado (2007). Mala flora Slovenije : ključ za določanje praprotnic in semenk (4., dopolnjena in spremenjena izd., 1. natis izd.). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 978-961-251-026-8. OCLC 449253358.

Zunanje povezave

uredi