Rogatec
Rogatec je obmejno gručasto središčno naselje z dobrimi 1500 prebivalci v severovzhodnem delu Zgornjesotelskega gričevja, med Donačko goro na severu in reko Sotlo na jugu, sedež istoimenske občine.
Rogatec | |
|---|---|
 | |
  Rogatec Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°13′27.44″N 15°42′18.59″E / 46.2242889°N 15.7051639°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Rogatec |
| Površina | |
| • Skupno | 4,6 km2 |
| Nadm. višina | 229,6 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 1.555 |
| • Gostota | 340 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3252 Rogatec |
| Zemljevidi | |
Območje Rogatca | |
| Lega | Občina Rogatec |
| RKD št. | 9279 (opis enote)[2] |
Starejši del naselja leži v tesni dolini potoka Draganje, ki se tu izliva v Sotlo. Novejši del se razširja ob cesti in železniški progi iz Celja, ki sta speljani ob Sotli do Dobovca pri Rogatcu ter se nadaljujeta v Hrvaško, proti Krapini. V Rogatcu je bil na Sotli meddržavni mejni prehod, na hrvaški strani pa naselje Hum na Sutli. Z vstopom Hrvaške 1. januarja 2023 v skupno schengensko območje je bila mejna kontrola po 32. letih ukinjena.[3]
Zgodovina
urediO zgodnji poselitvi območja pričajo najdbe kamnitih in bronastih sekir, rimskih kovancev in drugih predmetov, najdenih v okolici. Rogatec se v zgodovinskih pisnih virih prvič omenja leta 1130, kot trg se omenja v letih 1283 in 1344, v 15. stoletju pa večkrat celo kot mesto. Stari grad (danes samo ruševina) je varoval srednjeveški trg, kasneje tudi dvorec Strmol.
Znamenitosti
uredi- župnijska cerkev sv. Jerneja je stala že v romanski dobi, sedanja pa je bila na njenem mestu zgrajena v 18. stoletju.
- cerkev sv. Hijacinte na griču nad trgom je posvečena spokornici sv. Hijacinti Marescotti in je bila med 1730 in 1738 zgrajena po načrtih stavbnega mojstra Andreasa Hofferja.
- dvorec Strmol se kot stolp prvič omenja leta 1436, ko so ga Celjski grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem.
Znane osebnosti
uredi- Janko Šanda, duhovnik, pesnik, literarni kritik
- Branko Hofman, književnik
Sklici
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9279«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Policija [1] Arhivirano 2023-10-04 na Wayback Machine.
