Kubed
Kubed (italijansko Covedo) je naselje v Slovenski Istri[3], ki upravno spada pod Mestno občino Koper. Domačini svoje naselje imenujejo Čubed, sebe pa Kubejci.
Kubed | |
|---|---|
 | |
  Kubed Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°31′11.51″N 13°52′11.82″E / 45.5198639°N 13.8699500°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 6,58 km2 |
| Nadm. višina | 232,9 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 199 |
| • Gostota | 30 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6272 Gračišče |
| Zemljevidi | |
Kubed - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 1297 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 1. avgust 1987 |
Opis
uredi
Kubed se nahaja na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, na robu podolja, kjer se stikajo flišni in kraški geološki pojavi. Na severni strani naselja je kraška vzpetina Krašca (272 m.n.m.), na zahodni strani pa podolje omejuje flišni hrbet z vrhom Kubejsko Vardo (390 m.n.m.). Naselje vaškega značaja je oddaljeno od Kopra dobrih 16 km, v njem pa sedaj prebiva 165 prebivalcev. Hiše so v nizih razporejene na prisojnem področju pod kraško vzpetino Gradom, na kateri je ohranjen del nekdanje srednjeveške utrdbe s peterokotnim obrambnim stolpom ob vhodu, ene od tistih, ki jih je dal zgraditi istrski mejni grof Ulrich Weimarski. Z nje so lahko nadzorovali trgovske poti med celino in notranjostjo Istre ter je v času napadov Uskokov in Turkov v 15. in 16. stoletju poleg posadki nudila zaščito in zavetje tudi lokalnim prebivalcem.
Čisto na robu vzpetine nad naseljem stoji nekdanja župnijska cerkev sv. Florijana iz leta 1688, zgrajena na mestu še starejše srednjeveške. V bližini cerkve stoji zvonik, zgrajen iz istrskega kamna, ki je nekdanji obrambni stolp. Petkotni obrambni stolp so namreč spremenili v zvonik leta 1833.[4] Severozahodno od jedra se nahaja zaselek Skrajniki.
Zgodovina
urediZgodovina trdnjave in naselja pod njo sega v zgodnji srednji vek, ko je širše področje spadalo med cerkvene posesti tržaške škofije. Kubed se v pisnih virih prvič omenja leta 1069, v darilni listini svetorimskega cesarja Henrika IV. freisinškemu škofu Ellenhardu.
Kubedski tabor
urediV Kubedu so 7. avgusta 1870 pripravili tabor, katerega organizator in pobudnik je bil Franjo Ravnik, mesto predsednika tabora pa je dobil Karel Lavrič. Takrat je okoli 4000 navzočih Istranov zahtevalo Zedinjeno Slovenijo, zahtevali so uvedbo slovenskega jezika v šolah in uradih, znižanje davkov ter da bi v koprskem okolišu zgradili slovensko srednjo šolo. Štirinajst let kasneje je vas dobila svojo čitalnico, še štiri leta zatem so ustanovili Pevsko in bralno društvo Skala.
Gospodarstvo nekoč
urediLeta 1900 je vas že imela gostilne, torkljo in mlin v Mostiščju na Rižani. Po letu 1909 je v vasi delovala tudi kmečka posojilnica in hranilnica.
Druga svetovna vojna
urediMed drugo svetovno vojno je nemška vojska v vasi 2. oktobra 1943 požgala 53 hiš. Med NOB je v vasi delovala partizanska šola, kurirji pa so imeli stalno javko. V spomin padlim za svobodo so v Kubedu postavili dva spomenika. Enega so postavili leta 1948, drugega pa leta 1978, na katerega so vklesali domoljubni stih, ki se glasi: »V tej zemlji istrski ste pokopani junaki, Istri in svobodi vdani.«
Demografija
uredi| Leto | 1869 | 1900 | 1931 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Št. preb. | 335 | 386 | 343 | 209 | 176 | 165 | 165 |
Kultura
urediV Kubedu se je rodil znani pesnik slovenske Istre, duhovnik Alojz Kocjančič. Na maši 4. julija 1937, ki jo je vodil, se je zbralo kar 5000 ljudi. Ob stoti obletnici nastanka Pevskega in bralnega društva Skala, je lokalno društvo, imenovano Društvo za šport, kulturo in razvoj vasi Skala, izdalo zbornik Kubed skozi društveno in posvetno življenje, ki spominsko in dokumentarno predstavlja kroniko življenja v tej istrski vasi.
Šolstvo
urediOsnovna šola je v Kubedu delovala od leta 1851, z občasnimi prekinitvami, vse do leta 1955, torej okoli 104 let. Kljub velikem fašističnem pritisku in agresivnem poitaljevanju se je kar dobro ohranjala slovenska beseda in pesem.
Sklici
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1297«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
- ↑ Irena Cerar (2009). Pravljične poti v zgodovino. Sidarta. str. 256. COBISS 248421632. ISBN 978-961-6027-58-8.
Viri
uredi- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
- Simič Sime, Slobodan; Pucer, Alberto (2001). Slovenska Istra - zaledje. IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana. COBISS 112297984. ISBN 961-90692-4-2.
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi