Klavirska harmonika

Klavirska harmonika je vrsta harmonike, za katero so značilne črno-bele tipke, kot pri klavirju, ter basovski gumbi.

Primer klavirske harmonike nemškega proizvajalca Hohner

Klavirske harmonike so nastale konec 19. stoletja.. Sestavljajo jo črno-bele tipke, ki so lahko koščene ali iz navadnega lesa. Ima od 2-16 registrov, ki spreminjajo zvok harmonike. Zrak dovajamo s pomočjo meha. Z močjo vlečenja meha tudi uravnavamo glasnost(moč pritiska na same tipke ni pomembna). Večina harmonik ima pasove na zgornji in spodnji strani. Na levi strani ima harmonika od 40-120 basov. Ohišje je iz lesa. Igramo jo lahko samostojno, v orkestru, komornih skupinah ali korepetitivno. Klavirska harmonika je eden glavnih inštrumentov alpskega stila narodnozabavne glasbe.

Prva znana harmonika je iz leta 1907, ki so jo naredili iz slonovih kosti za ruskega carja.

Svetovno znan harmonikaš je bil Slavko Avsenik^[1], s tradicijo pa nadaljuje tudi njegov vnuk (sin Grega Avsenika) Sašo Avsenik^[2]

Glej tudi

Ta članek o glasbilu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

↑ »Slavko Avsenik«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2014. Pridobljeno 22. avgusta 2014.
↑ »Sašo Avsenik«.

[1] »Slavko Avsenik«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2014. Pridobljeno 22. avgusta 2014.

[2] »Sašo Avsenik«.

[1]

[2]