Ka (faraon)
Ka, znan tudi kot Sekhen,[1][2] je bil preddinastični faraon Gornjega Egipta. Vladal je verjetno v prvi polovici 32. stoletja pr. n. št. Dolžina njegove vladavine ni znana.
| Ka | |
|---|---|
| Sekhen | |
 Posoda iz Tarkhana s serekhom faraona Kaja; Petrijev muzej, London | |
| Faraon | |
| Vladavina | 32. stoletje pr. n. št. (Dinasija 0) |
| Predhodnik | Verjetno Iri-Hor |
| Naslednik | Narmer (najverjetneje) ali Škorpijon II. |
| Zakonci | Queen Ha[d] |
| Smrt | 3100 pr. n. št. |
| Pokopan | Umm el-Qa'ab |
Ime
urediPravilno branje imena Ka je še vedno negotovo.[3] Obstajajo napisi, ki vsebujejo serekh s tipičnim simbolom Ka, napisanim pokončno in pravilno, obstajajo pa tudi napisi s pokončnim serekhom in navzdol obrnjenim simbolom Ka. Slednja oblika zapisa se bere Sekhen, kar pomeni objeti in ne Ka.[4] Druga oblika bi lahko bila tudi rojstno ime faraona Narmerja.[5] Ker je branje imena tako negotovo, egiptologi in strokovnjaki za pisavo, kot je Ludwig David Morenz, predlagajo nevtralno branje znakov kot Ka.[6]
Vladanje
uredi
Ka je vladal iz Thinisa v prvi polovici 32. stoletja pr. n. št. Pokopan je bil v Umm el-Qa'abu. Najverjetneje je bil neposredni naslednik Iri-Horja, nasledil pa ga je ali Narmer ali Škorpijon II.[7] Je najzgodnejši znani faraon s serekhi na številnih artefaktih, kar bi lahko bila iznajdba njegove vladavine.[8] Ka je ob Narmerju in Škorpijonu II. najbolj dokumentiran preddinastični vladar. Razen v Abidosu je dokazan tudi v preddinastičnih akropolah Adaima v Gornjem Egiptu,[9] na severu pa v Tarkhanu, Helwanu, Tell Ibrahim Awadu, Wadi Tumilatu in celo v Tel Lodu v južnem Levantu.[10]
Grobnica
urediPodzemni sobi B7 in B9 v abidoški nekropoli v Umm el-Qa'abu naj bi bili del Kajeve grobnice. Soba B7 meri 6 x 3,2 m. Soba B9 je nekoliko manjša in meri 5,9 x 3,1 m. Obe sta globoki 1,90 m in med seboj oddaljeni 1,8 m. [10]
Kajevo grobnico je prvi izkopaval angleški egiptolog Flinders Petrie leta 1902. Med izkopavanji je odkril odlomke kremenastega noža in lončenine. V najbolj južni sobi B7 je na visokih vrčih in okroglih posodah našel več kot štirideset napisov in odtisov pečatnikov.[10][11] Kajeva grobnica (B7, B9) je v bližini Iri-Horjeve grobnice (B1, B2) in Narmerjeve grobnice (B17, B18). Razen tega se nahaja v sekvenčnem zaporedju, ki povezuje starejše pokopališče U z grobnicami prve dinastije, kar kaže, da je Ka nasledil Iri-Horja in prestol predal Narmerju.[12]
Galerija
uredi-
Posoda iz Kajevega groba v Abidosu s Kajevim serekhom; Britanski muzej, London -
Pečat s Kajevim serekhom, vendar brez Horovega sokola; Britanski muzej, London -
Črepinja s Kajevim serekhom iz njegove grobnice v Abidosu -
Črepinja s Kajevim serekhom iz njegove -
Kajeva grobnica v Umm el-Qa'abu
Sklici
uredi- ↑ Rice, Michael (1999). Who's Who in Ancient Egypt. Routledge, str. 86.
- ↑ Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz : P. von Zabern, 1999, str. 36-37. ISBN 3-8053-2591-6. [1].
- ↑ Wilkinson 1999, str. 57–59.
- ↑ Kaplony, Peter (1982). Kleine Beiträge zu den Inschriften der ägyptischen Frühzeit. MDAIK, Berlin: Deutsches Archäologisches Institut, Orient-Abteilung (Hrsg.). von Zabern (38): 221, 229.
- ↑ Baumgartel, Elise Jenny (1975). Some remarks on the origins of the titles of the Archaic Egyptian Kings. Journal of Egyptian Archaeology, London: Egypt Exploration Society (61): 31.
- ↑ Morenz, Ludwig David. Bild-Buchstaben und symbolische Zeichen, str. 106–108.
- ↑ Shaw, Ian. The Oxford History of Ancient Egypt, str. 71.
- ↑ Wilkinson 1999, str. 57f.
- ↑ Grimal, N (1999). BIFAO, str. 451.
- ↑ 10,0 10,1 10,2 Raffaele, Francesco. Dynasty 0.
- ↑ Gilroy, Thomas (2001). Forgotten Serekhs in the Royal Ontario Museum. Göttinger Miszellen, Göttingen: Ägyptologisches Seminar der Universität Göttingen (180): 67–76, Sl. 2, Tafel I b, ISSN 0344-385X.
- ↑ Barta, Winfried (1982). Zur Namensform und zeitlichen Einordnung des Königs Ro. GM 53: 11–13.
Ka (faraon) 0. dinastija Rojen: ni znano Umrl: ni znano
| ||
| Predhodnik: Iri-Hor |
Kralj Thinisa | Naslednik: Škorpijon II. |