Islandščina

Islandščina je zahodnoskandinavski jezik, ki ga govorijo na Islandiji. Je pregibni jezik. Najbolj je sorodna ferščini.

Islandščina
íslenska
Izgovarjava	is(t)lɛnska
Materni jezik	Islandija, Danska
Št. maternih govorcev	330.000 (2013)
Jezikovna družina	indoevropski germanski severnogermanski zahodnoskandinavski islandščina
Pisava	latinica (islandska abeceda) islandska Braillova pisva
Uradni status
Uradni jezik	Islandija
Regulator	Stofnun Árna Magnússonar í íslenskum fræðum (Inštitut Árnija Magnússonarja za islandske študije)
Jezikovne oznake
ISO 639-1	is
ISO 639-2	ice (B) isl (T)
ISO 639-3	isl
Glottolog	icel1247
Linguasphere	52-AAA-aa

Pisana islandščina se je od 13. stoletja malo spremenila, k čemur je zagotovo botrovala odmaknjenost otoka. Tako lahko sodobni govorci še vedno prebirajo sage, napisane pred okrog osmimi stoletji. Stara oblika jezika se imenuje stara islandščina, ki se pogosto enači kar s staro nordijščino, krovnim izrazom za skupni skandinavski jezik v vikinški dobi.

Za islandski pravopis je značilno, da je obdržal stari črki þ (thorn, slovensko pišemo th) in ð (eth ali edh, slovensko pišemo dh ali z đ). Lahko ju ponazorimo z izgovorjavo angleškega glasu th: þ je nezveneč (thin), ð pa zveneč (this).

Islandci se močno zavzemajo za ohranjanje svojega jezika. Namesto sprejemanja tujk raje kujejo nove islandske besede. Visoka islandščina je ultrapuristična oblika sodobne islandščine.

Pisava

Za islandsko pisavo je značilno, da je ohranila dve stari črki: Þ, þ in Ð, ð, ki označujeta glasova, enaka nezvenečemu in zvenečemu th v angleščini (þ kot v thin, ð kot v this).

Islandska abeceda sestoji iz naslednjih črk:

Velike tiskane črke
A	Á	B	D	Ð	E	É	F	G	H	I	Í	J	K	L	M	N	O	Ó	P	R	S	T	U	Ú	V	X	Y	Ý	Þ	Æ	Ö
Male tiskane črke
a	á	b	d	ð	e	é	f	g	h	i	í	j	k	l	m	n	o	ó	p	r	s	t	u	ú	v	x	y	ý	þ	æ	ö

Samoglasnike z naglasnimi znamenji (na primer á in ö) štejejo za samostojne črke in ne za različice izhodiščnih samoglasnikov. Črka é je leta 1929 uradno zamenjala dvočrkje je, ki se je sicer uporabljalo v zgodnjih rokopisih do 14. stoletja ter kasneje zopet po 18. stoletju. Črka z je bila dolgo časa del islandske abecede, vendar so jo leta 1973 ukinili, saj je v izgovarjavi ni bilo več možno razločiti od s.

Pri podomačitvi v slovenščino obvezne ostrivce nad samoglasniki opuščamo (Hjálmar → Hjalmar), črko ð pišemo z dh ali đ, črke þ, æ, ö pa z dvočrkji th, ae, oe.