Nemčija

Zvezna republika Nemčija
*Bundesrepublik Deutschland*
Zvezna republika Nemčija Bundesrepublik Deutschland
	Zastava Grb
	Geslo: Einigkeit und Recht und Freiheit; (»Enotnost, pravica in svoboda«)
	Himna: Das Lied der Deutschen (3. kitica); imenujejo jo tudi Einigkeit und Recht und Freiheit
Glavno mesto	Berlin; 52°31′N, 13°24′E
Uradni jeziki	nemščina¹
Demonim(i)	Nemec, Nemka
Vlada	zvezna parlamentarna republika
• predsednik	Frank-Walter Steinmeier
• kancler	Olaf Scholz (SPD)
Nastanek
• Sveto Rimsko cesarstvo	843 (Verdunska pogodba)
• združitev	18. januar 1871
• zvezna republika	23. maj 1949
• ponovna združitev	3. oktober 1990
Površina
• skupaj	357 592 km2 (63.)
• voda (%)	2,416
Prebivalstvo
• ocena 2022	84 358 845 (19.)
• gostota	236/km2 (58.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	4,46 bilijona $ (3.)
• skupaj (PKM)	5,54 bilijona $ (5.)
• na preb. (nominal.)	52 823 $ (21.)
• na preb. (PKM)	66 037 $ (19.)
Gini (2022)	28,8; nizek
HDI (2021)	0,942; zelo visok · 9.
Valuta	evro (€)² (EUR)
Časovni pas	UTC +1 (CET)
• poletni	UTC +2 (CEST)
Klicna koda	49
Internetna domena	.de³
	¹ Danščina, nizka nemščina, lužiškosrbska jezika, romščina in frizijščina so uradno priznani in v skladu z ECRML zaščiteni manjšinski jeziki.; ² Pred letom 1999 (uvedba evra kot uradne valute) in 2002 (uvedba evra v obliki fizičnih bankovcev in kovancev): nemška marka.; ³ Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.

Zvezna republika Nemčija (nemško Bundesrepublik Deutschland) je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope. Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Skupna kopenska meja s sosednjimi državami meri 3621 km. Nemčija je ena izmed ustanovnih članic Evropske unije.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Nemčije.

Na Nemškem ozemlju smo poznali najprej veliko malih mestnih držav ter Prusijo. Vendar se je leta 1848 začel boj za združitev Nemčije, saj to pomeni boljše gospodarske razmere. Ustanovili so Frankfurtski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil, saj se je bal, da bo z meščansko urejeno Nemčijo izgubil oblast. Tako je bilo za približno 20 let to združevanje prestavljeno. Leta 1862 pa so se upi nemških meščanov uresničili. Pruski kralj Viljem I. je začel združevati Nemčijo pod svojim vodstvom, saj je ugotovil, da bo več delavcev v državi prineslo izboljšanje industrijskih razmer, to pa več denarja. Tako je nastala Nemčija, ki je obstajala do prve svetovne vojne.

Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 s pridružitvijo dežel Nemške demokratične republike Zvezni republiki Nemčiji. Čeprav se za dogodek pogosto uporablja izraz združitev, je dejansko šlo za priključitev, saj ni nastala nova država.

S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile:

Zvezno republiko Nemčijo (proglašeno leta 1949, pogovorno imenovano tudi Zahodna Nemčija) so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto Bonn.
Nemško demokratično republiko (proglašeno leta 1949, znano kot Vzhodna Nemčija) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin, ki je bil de facto eksklava Zahodne Nemčije na ozemlju Vzhodne. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katere nova prestolnica je Berlin.

Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čim prej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometne infrastrukture, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastruktur, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd.

Znameniti spomeniki

Med najbolj znanimi spomeniki sta zagotovo Berlinski zid in Brandenburška vrata. Berlinski zid je bil dolg preko 150 km in je nekoč delil vzhodni in zahodni Berlin. Padel je 9. novembra 1989 po več kot 28 letih. Padec Berlinskega zidu je postal viden in pomemben dogodek v svetovni zgodovini.

Brandenburška vrata stojijo v neposredni bližini nekdanje meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Po njuni združitvi so postala simbol združene Nemčije. Postavili so jih leta 1791 v Berlinu. Visoka so 19 metrov.

Politika in uprava

Glavni članek: Politika in uprava Nemčije.

Po politični ureditvi je Nemčija zvezna parlamentarna republika, državno ureditev opredeljuje ustava (Grundgesetz), ki je bila sprejeta leta 1949 in je z manjšimi spremembami ostala v veljavi tudi po združitvi Vzhodne ter Zahodne Nemčije leta 1990. Zakonodajno oblast imata parlament (Bundestag) in predstavniški svet nemških zveznih dežel (Bundesrat).

Upravna delitev

Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel:

Baden-Württemberg
Bavarska (Bayern)
Berlin
Brandenburg
Bremen
Hamburg
Hessen
Mecklenburg - Predpomorjanska (Mecklenburg-Vorpommern)
Spodnja Saška (Niedersachsen)
Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen)
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz)
Posarje (Saarland)
Saška (Sachsen)
Saška - Anhalt (Sachsen-Anhalt)
Schleswig-Holstein
Turingija (Thüringen)

Spodnja Saška

Bremen

Hamburg

Mecklenburg - Predpomorjanska

Saška - Anhalt

Saška

Brandenburg

Berlin

Turingija

Hessen

Severno Porenje - Vestfalija

Porenje - Pfalška

Bavarska

Baden-Württemberg

Posarje

Schleswig-Holstein

Največja mesta Nemčije

p · p · u · z Največja mesta države Nemčija Statistični uradi v Nemčiji (31. december 2018)
	Rang		Nemška zvezna dežela	Preb.	Rang		Nemška zvezna dežela	Preb.
Berlin Hamburg	1	Berlin	Berlin	3.644.826	11	Bremen	Bremen	569.352	München Köln
	2	Hamburg	Hamburg	1.841.179	12	Dresden	Saška	554.649
	3	München	Bavarska	1.471.508	13	Hannover	Spodnja Saška	538.068
	4	Köln	Severno Porenje - Vestfalija	1.085.664	14	Nürnberg	Bavarska	518.365
	5	Frankfurt	Hessen	753.056	15	Duisburg	Severno Porenje - Vestfalija	498.590
	6	Stuttgart	Baden-Württemberg	634.830	16	Bochum	Severno Porenje - Vestfalija	364.628
	7	Düsseldorf	Severno Porenje - Vestfalija	619.294	17	Wuppertal	Severno Porenje - Vestfalija	354.382
	8	Leipzig	Saška	587.857	18	Bielefeld	Severno Porenje - Vestfalija	333.786
	9	Dortmund	Severno Porenje - Vestfalija	587.010	19	Bonn	Severno Porenje - Vestfalija	327.258
	10	Essen	Severno Porenje - Vestfalija	583.109	20	Münster	Severno Porenje - Vestfalija	314.319

Glej tudi

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 »Fläche und Bevölkerung nach Ländern«. Statistikportal.de. Pridobljeno 28. decembra 2023.
↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Germany)«. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 10. oktobra 2023.
↑ »Gini coefficient of equivalised disposable income«. Eurostat. Pridobljeno 25. novembra 2023.
↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. septembra 2022.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Nemčija

www.deutschland.de - aktualna večjezična spletna stran o Nemčiji
Priročnik s podatki o Nemčiji, v več jezikih
Statistični podatki o Nemčiji in Nemcih, v 2 jezikih
Priročnik za vsakdanje življenje v Nemčiji Arhivirano 2016-12-27 na Wayback Machine., v več jezikih

[povrsina-prebivalstvo-1] 1,0 ^1,1 »Fläche und Bevölkerung nach Ländern«. Statistikportal.de. Pridobljeno 28. decembra 2023.

[IMFWEO.DE-2] »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Germany)«. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 10. oktobra 2023.

[eurogini-3] »Gini coefficient of equivalised disposable income«. Eurostat. Pridobljeno 25. novembra 2023.

[UNHDR-4] »Human Development Report 2021/2022« (PDF). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. septembra 2022.

[1]

[2]

[3]

[4]

Zvezna republika Nemčija Bundesrepublik Deutschland
Zastava Grb
Geslo: Einigkeit und Recht und Freiheit (»Enotnost, pravica in svoboda«)
Himna: Das Lied der Deutschen (3. kitica) imenujejo jo tudi Einigkeit und Recht und Freiheit

Glavno mesto	Berlin 52°31′N, 13°24′E
Uradni jeziki	nemščina¹
Demonim(i)	Nemec, Nemka
Vlada	zvezna parlamentarna republika

• predsednik	Frank-Walter Steinmeier
• kancler	Olaf Scholz (SPD)

Nastanek

• Sveto Rimsko cesarstvo	843 (Verdunska pogodba)
• združitev	18. januar 1871
• zvezna republika	23. maj 1949
• ponovna združitev	3. oktober 1990

Površina
• skupaj	357 592^[1] km² (63.)
• voda (%)	2,416
Prebivalstvo
• ocena 2022	84 358 845^[1] (19.)
• gostota	236/km² (58.)
BDP (ocena 2023)^[2]
• skupaj (nominal.)	4,46 bilijona $ (3.)
• skupaj (PKM)	5,54 bilijona $ (5.)
• na preb. (nominal.)	52 823 $ (21.)
• na preb. (PKM)	66 037 $ (19.)
Gini (2022)	28,8^[3] nizek
HDI (2021)	0,942^[4] zelo visok · 9.
Valuta	evro (€)² (EUR)
Časovni pas	UTC +1 (CET)
• poletni	UTC +2 (CEST)
Klicna koda	49
Internetna domena	.de³
¹ Danščina, nizka nemščina, lužiškosrbska jezika, romščina in frizijščina so uradno priznani in v skladu z ECRML zaščiteni manjšinski jeziki. ² Pred letom 1999 (uvedba evra kot uradne valute) in 2002 (uvedba evra v obliki fizičnih bankovcev in kovancev): nemška marka. ³ Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.