Galenit

Galenít (iz grške besede galene), pogosto imenovan tudi svinčev sijajnik ali siva ruda, je mineral svinčev sulfid in spada po klasifikaciji H. Strunza v II. razred med sulfide.

Galenit
Galenit
Splošno
Kategorija	II. razred - Sulfidi
Kemijska formula	Svinčev sulfid (PbS)
Strunzova klasifikacija	II/C.15-40
Klasifikacija DANA	2.8.1.1
Kristalna simetrija	2/m 3 2/m
Lastnosti
Barva	Svinčeno siv, srebrnkast
Kristalni habit	Kocke in oktaedri, ploščati, včasih skeletni kristali
Kristalni sistem	Kubični, Pearsonova oznaka cF8, prostorska skupina Fm-3m, št. 225
Dvojčičenje	Kontaktno in prepleteno
Razkolnost	Zelo popolna po ravninah {100}, {010} in {001}
Lom	Podškoljkast
Trdota	2,5 - 2,75
Sijaj	Kovinski
Barva črte	Svinčeno siva
Prozornost	Neprozoren
Specifična teža	7,2 - 7,6
Taljivost	2
Sklici

Je svinčeno siv in močnega kovinskega sijaja. Na zraku oksidira in postane moten.

Sestava minerala

Kemično je skoraj čisti svinčev sulfid z malenkostno primesjo srebra (do 3 %). Čist galenit vsebuje 86,6 % svinca in 13,4 % žvepla, po navadi ima tudi primesi.

Nahajališča

Galenit iz rudnika Mežica

Galenit je poleg sfalerita poglavitni mineral v Mežici, kjer so rudo kopali že Rimljani, pomemben je bil tudi rudnik v Litiji, ki so ga zaprli v 50. letih, ter najdišča v Knapovžah, Plešah, Remšniku in Okoški gori.

Po svetu najdemo galenit na Kosovu (Rudnik Trepča), v Nemčiji (Mechernich - Eifel, Altenberg - Aachen, Bensberg - Köln, Andreasberg, Han, Freiberg, Erzgebirge), v Avstriji (Pliberk), Italiji (Rabelj, Salafossa, Gorno, Dossena, Sardinija), Španiji (Cabo de Gata in Almeria); Veliki Britaniji (Cumberland); Franciji (Sainte-Marie-aux-Mines), na Slovaškem (Banská Štiavnica), Češkem (Přibram), v Romuniji (Cavnic in Rodna), Bolgariji (Asenovgrad, Madam), v Rusiji (Dalnjegorsk), ZDA ( Joplin v Missouriju, Kansas, Leadville, Aspen, Georgetown, San Juan v Koloradu, Coeur d'Alene v Idahu, Kalifornija), Mehiki (Santa Eulalia) in Avstraliji (Broken Hill).

Uporaba

Galenit je glavna ruda za pridobivanje svinca, po navadi pa iz njega kot stranski produkt pridobivajo tudi srebro. Včasih so galenitne kristale uporabljali v radijski tehniki.

Literatura

• S. Grafenauer, J. Duhovnik. (1977). Sistematska mineralogija, Ljubljana: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, str. 53-54. (COBISS)
• M. F. Altaba, A. S. M. Arribas, G. Tanelli. (1997). Geologija, Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, str. 14. (COBISS)
• Več avtorjev. (2007). Mineralna bogastva Slovenije, Ljubljana Prirodoslovni muzej Slovenije, (COBISS)
• Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.