Cinkov sulfid
Cinkov sulfid, kemijska oznaka ZnS, je rumenkasto bel prah. V naravi se običajno nahaja v kubični obliki, imenovanit cinkova svetlica ali sfalerit, ki je tudi najpomembnejša cinkova ruda, manj pogosteje pa se nahaja v heksagonalni obliki, imenovani vurcit.
Identifikatorji | |
---|---|
ECHA InfoCard | 100.013.866 |
PubChem CID
|
|
RTECS število |
|
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
Lastnosti | |
ZnS | |
Molska masa | 97.474 g/mol |
Gostota | 4.090 g/cm3 |
Tališče | 1185 °C (sublimacija) |
zanemarljiva | |
Prepovedani pas | 3.54 eV (kubična, 300 K) 3.91 eV (heksagonalna, 300 K) |
Struktura | |
Koordinacijska geometrija |
tetrahedralna (Zn2+) tetrahedralna (S2−) |
Termokemija | |
Std tvorbena
entalpija (ΔfH⦵298) |
−204.6 kJ/mol |
Nevarnosti | |
NFPA 704 (diamant ognja) | |
Plamenišče | ni vnetljiv |
Sorodne snovi | |
Drugi anioni | cinkov oksid cinkov selenid cinkov telurid |
Drugi kationi | kadmijev sulfid živosrebrni sulfid |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
Sklici infopolja | |
V laboratoriju se ga lahko zlahka proizvede z zmešanjem cinka in žvepla ter segrevanjem te mešanice. Cinkov sulfid je netopen v vodi in v raztopinah, ki vsebujejo cinkove ione (Zn2+), se v prisotnosti sulfidnih ionih (S2-), npr. zaradi dodatka vodikovega sulfida (H2S), tvori cinkov sulfid:
Uporabljajo se za fluorescentne barve in kot luminofor. Pri močnem segrevanju s sledovi nekaterih kovin, kot sta baker in magnezij, oddaja po osvetlitvi zeleno svetlobo. Do slednjega laho pride tudi zaradi obsevanja z rentgenskimi žarki in delci alfa. V mešanici z radioaktivnimi snovmi se ga je nekdaj uporabljalo za osvetljevanje številčnic na uri, v zaslonih barvnih televizorjev pa se uporablja za tvorbo modre svetlobe.[1] Uporablja se tudi za merjenje temperature ozračja, saj je zelo je občutljiv na spremembo podnebnih razmer.
Opombe in reference
uredi- ↑ W. Schröter, K.-H. Lautenschläger, H. Bibrack, A. Schnabel. ([1990] 1993). KEMIJA, Splošni priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, str. 433. ISBN 86-365-0122-9