Celična biologija

Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic. Razvila se je v drugi polovici dvajsetega stoletja. Poleg različnih tipov svetlobnih mikroskopov se v celični biologiji uporabljajo tudi elektronski mikroskopi, molekulske in biokemijske metode ter mnoge druge sodobne metode. Nekateri celično biologijo imenujejo citologija, ki ima danes drug pomen.

Zgodovina

Citologija temelji na raziskovanju z mikroskopom, zato je razvoj te vede tesno povezan z razvojem mikroskopa.

Razvoj mikroskopa

Prvi mikroskop sta leta 1595 izdelala Hans in Zacharias Janssen. Odkrila sta , da 2 leči, pravilno nameščeni povečata sliko več kot ena sama. Povečava njunega mikroskopa je bila 9x.

Izboljšavo mikroskopa je v 17. stoletja izdelal Anglež Robert Hook (1635-1703). Pod mikroskopom je Opazoval pluto, ki ga je spominjala na celice menihov v samostanu in jih poimenoval celula - celice. Leta 1665 je izdal delo Micrographia.

Antonio van Leeuwanhooke (1632-1683) izdela mikroskop z eno samo lečo, ki ima povečavo do 200x. Z njimi je opazoval praživali, bakterije in alge, za vsako vrsto opažanja pa je izdelal nov mikroskop, tako da jih je skupno izdelal prek 500.

Celična teorija

Leta 1838 in 1839 sta dva nemška znanstvenika neodvisno drug od drugega postavita temelje celične teorije. Botanik Matthias Schleiden je trdil, da ima vsaka celica dvoje življenj: svoje lastno, hkrati pa prispeva k življenju osebka, katerega del je. Zoolog Theodor Schwann pa je leto kasneje enako potrdil tudi za živali.

Celična teorija pa pravi, da:

• je celica temeljna gradbena in dejavna enota živih bitij.
• delitev celic omogoča prenos dednih informacij iz materinske na hčerinsko celico.