Župnija Pišece

Župnija Pišece
Župnija Pišece
	Geografska lega: Župnija Pišece, Slovenija
Država	Slovenija
Sedež	Pišece 15; 8255 Pišece
Župnijska cerkev	Cerkev sv. Mihaela, Pišece
Posvetitev	sveti Mihael
Veroizpoved	rimskokatoliška
Uprava
Dekanija	Laško - Videm
Škofija	Celje
Metropolija	Maribor
Vodstvo
Škof	Maksimilijan Matjaž
Župnik	iz Župnije Brežice
Drugo
Znani župljani	Oton Trabant,; Valentin Orožen,; Davorin Petančič,; Janez Kodrič,; Ivanka Novak,; Mihael Umek
Sosednje župnije	Podsreda,; Bistrica ob Sotli,; Bizeljsko,; Kapele pri Brežicah,; Artiče,; Sromlje
Splet
Uradna stran	zupnija-pisece.rkc.si

Župnija Pišece je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Laško - Videm Škofije Celje.

Teritorij župnije zavzema 10 vasi krajevnih skupnosti Globoko in Pišece: Blatno, Bojsno, Brezje pri Bojsnem, Dednja vas, Globoko, Mali Vrh, Pavlova vas, Piršenbreg, Pišece in Podgorje pri Pišecah.

Zgodovina

Župnija je bila sprva podružnica Videmske prafare. Nato se je kot vikariat izločila nekje med letoma 1331, ko je bila z matično župnijo inkorporirana Cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici, in 1657, ko se že navaja vikar Janez Kastelic. Pišece so cerkvenoupravno spadale do leta 1571 pod Oglejski patriarhat, do 1787 pod Goriško nadškofijo, naposled pa pod Lavantinsko škofijo. Leta 1786 se je iz Pišečke župnije odcepila novonastala samostojna Župnija Kapele pri Brežicah. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del Škofije Maribor.

V Pišecah se je leta 1816 rodil duhovnik Oton Trabant, ki se je kasneje kot misijonar pridružil Ignaciju Knobleharju, s katerim je misijonaril v Južnem Sudanu. Umrl je leta 1854 za mrzlico po vsega dveh letih misijonskega dela. Med letoma 1835 in 1836 je bil na župniji kaplan Valentin Orožen, ki je znan tudi kot pesnik. Janez Kodrič, pišečki kaplan in med letoma 1937 in 1942 župnijski upravitelj, je umrl mučeniške smrti v Koncentracijskem taborišču Jasenovac in je danes kandidat za svetnika. Njegov primer se vodi v okviru postopka "Slovenskih mučencev 20. stoletja". V Pišecah je bila pred drugo svetovno vojno kot učiteljica zaposlena Ivanka Novak (rojena Škrabec), doma iz Hrovače pri Ribnici, ki je leta 1942 umrla mučeniške smrti in je pravtako kandidatka za svetnico. Po rodu je bila pranečakinja frančiškana in jezikoslovca Stanislava Škrabca.^[1]^[2]

26. novembra 1944 so partizani požgali župnišče, o čemer priča Zapisnik župnika Štefana Čakša. V njem navaja, da so župnišče požgali iz strategičnih ozirov, pri tem pa je ostalo samo zidovje brez oken in vrat. Župnijski arhiv je bil večinoma uničen. Tako se je ohranila le ena in hkrati najstarejša listina iz obdobja zgodnjega novega veka (1500–1750), z letnico 1675. Naslednji najstarejši dokumenti so šele iz let 1741, 1790 in 1792. To pa je tudi vse, kar je ohranjenega do preloma 18. in 19. stoletja. Nekoliko več dokumentov je iz 1. polovice 19. stoletja, med tem ko je iz 2. polovice ohranjenega sorazmerno veliko gradiva. Nadškofijski arhiv Maribor poleg tega hrani matične knjige, in sicer krstne od leta 1675, poročne od leta 1695 in mrliške od leta 1733.^[3]

V letu 2005 in 2006 je potekala obnova prostorov župnišča, ki služi potrebam pastoralnega dela, verouka in stanovanja duhovnika.

Sakralni objekti

#	Slika	Cerkev	Naselje
1.	Klikni za spremembo slike	Cerkev sv. Mihaela	Pišece
2.	Klikni za spremembo slike	Cerkev sv. Barbare	Blatno
3.	Klikni za spremembo slike	Cerkev sv. Jakoba	Mali Vrh
4.	Klikni za spremembo slike	Cerkev sv. Jedrti	Pavlova vas
5.	Klikni za spremembo slike	Cerkev sv. Jerneja	Blatno
6.	Klikni za spremembo slike	Cerkev sv. Križa	Dednja vas
7.	Klikni za spremembo slike	Cerkev sv. Urha	Brezje pri Bojsnem
Drugo
1.		Grajska kapela Marije Pomočnice	Pišece
2.		Znamenje svetega Krištofa	Podgorje pri Pišecah (Veliki Špiček, 686 m)