Wikipedija

Kranj

mesto v Sloveniji
Redakcija dne 23:51, 18. oktober 2023 od ZimskoSonce (pogovor | prispevki) (brisanje turističnega pofla in prenapihnjenega seznama športnikov, nov izbor fotografij, slog obstoječega besedila, dodatek:transport, kritike in kontroverze, nekaj geografije, namesto seznama osebnosti povezava na seznam osebnosti MOK;INFOPOLJE: vrnjena stara slika, dodan opis slike v infopolju, popravljena povezava pri parametru "obcina")

Kranj (izgovorjavaⓘ) je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote Kranj.[2] Predstavlja gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče Gorenjske.[3] Je tudi pomembno zgodovinsko središče, saj je dal ime pokrajini Kranjska in bil prva prestolnica Slovencev v 8. stoletju.

Kranj

Mesto
Panorama Kranja s Storžičem in Zaplato v ozadju.
Zastava Kranj
Zastava		Grb Kranj
Grb
Kranj se nahaja v Slovenija
Kranj
Kranj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°14′37.12″N 14°21′20.74″E / 46.2436444°N 14.3557611°E / 46.2436444; 14.3557611
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGorenjska regija
ObčinaKranj
Površina
 • Skupno148 km2
Nadm. višina
388 m
Prebivalstvo
 (2022)[1]
 • Skupno37.605
 • Gostota250 preb./km2
DemonimKranjčanka, Kranjčan
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
4000 Kranj
Spletna stranwww.kranj.si

S 37.605 prebivalci je Kranj tretje največje slovensko mesto.[4]

Geografija

Kranj stoji na skali, ob sotočju Save in Kokre. Je del Kranjsko-Sorškega polja.

Zgodovina in prebivalstvo

Arheološke najdbe kažejo, da je naselje obstajalo že pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša v Sloveniji. Pomembne najdbe iz mlajše kamene dobe so bile odkrite na Trubarjevem trgu, skupaj z Ljubljanskim barjem pa osvetljujejo kulturo tistega časa. V železni dobi je bila tu obsežna naselbina, pozneje pa so bili prisotni tudi rimski vplivi.

V srednjem veku je Kranj postal Carnium in ohranil svojo pomembnost. Leta 1256 je uradno postal mesto, kar mu je prineslo številne privilegije. Mesto je bilo zasnovano ob glavni komunikacijski poti, obdano z obzidjem in stolpi za zaščito pred turško nevarnostjo.

V 19. stoletju je Kranj doživel kulturno prebujenje s pesniki, kot sta France Prešeren in Simon Jenko, ter pisatelji, kot sta Janez Mencinger in Ivan Tavčar. Prispevek tekstilne industrije, prihod železnice leta 1870 in obnova gimnazije leta 1897 so prispevali k razvoju mesta.

V 20. stoletju se je Kranj širil, po drugi svetovni vojni pa je ostal upravno središče Gorenjske in doživel razcvet v različnih industrijah, vključno z gumarsko, tekstilno in električno. Osamosvojitev Slovenije je prinesla nove izzive, a tudi hitro rast zasebnega gospodarstva, ki je nadomestilo izgube v nekaterih panogah.

Migracije

V Sloveniji konec prvega obdobja priseljevanja, proti koncu 70. let 20. stoletja, zaznamuje začetek nekoliko obsežnejšega priseljevanja iz drugih delov tedanje Jugoslavije, pretežno usmerjeno v urbana in druga pomembnejša središča. Kranj sodi med slovenska mesta z več kot 10.000 prebivalcev, ki so takrat pridobila nad 30% priseljenega prebivalstva. Za to obdobje je značilen začetek intenzivne industrializacije ter posledične urbanizacije in deagrarizacije. Med letoma 1971 in 1990 je bil Kranj med mesti, ki so pridobila nad 40-odstotni delež priseljenih.[5] Leta 2010 se je iz tujine priselilo 590 oseb, odselilo pa 547. Leta 2015 je bilo v Kranj iz tujine priseljenih 449 oseb, odselilo pa se jih je 439.[6]

Etnična sestava prebivalstva

V Kranju se, tako kot v Ljubljani, Mariboru, Celju, Velenju, Jesenicah, Trbovljah, Novem mestu, mestih v Slovenski Istri in v vzhodnem delu Prekmurja, za Slovence opredeljuje manj kot 80% prebivalcev.[5] Leta 2002 je 6101 prebivalcev Mestne občine Kranj pripadalo različnim etničnim manjšinam.[6]

Kulturne zanimivosti

Središče mesta je osredotočeno na Glavni trg, ki ga obdajajo značilne meščanske hiše s portali. Trg se je razvijal v 16. in 17. stoletju, predstavlja srce starega mestnega jedra in ponuja vpogled v meščansko arhitekturo tistega časa. Tukaj stoji tudi rekonstrukcija mestnega vodnjaka iz 19. stoletja, ki ponazarja mestno zgodovino. Cerkev sv. Kancijana, zgrajena v začetku 15. stoletja, predstavlja gotsko arhitekturo in je ena najbolj prepoznavnih zgradb v mestu. Zvonik cerkve je odprt za javnost.

Plečnikovo stopnišče, arkade in vodnjak, delo Jožeta Plečnika, so pomemben del mestne arhitekturne dediščine. Stopnišče in vodnjak se nahajata na vrhu Vodopivčeve ulice in dodajata estetski in funkcionalni element mestnemu okolju. Pungert je zgodovinski obrambni stolp iz 16. stoletja, ki se nahaja na koncu skalnega pomola. Tam se ohranja tudi gotska cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka, ki je bila zgrajena med izbruhom kuge v 15. stoletju.

Knjižnica

Leta 2011 so se oddelki (splošni, pionirski in študijski) Osrednje knjižnice Kranj združili v prostorih bivše veleblagovnice Globus in dobili novo ime, Mestna knjižnica Kranj.[7][8]

Muzeji, gledališča in festivalski prostori

 
Prešernov kip ob Prešernovem gledališču.

Mestna hiša združuje dve stavbi, ki sta imeli različne namene v preteklosti. Danes gosti številne razstave Gorenjskega muzeja in galerije Mestne hiše, ter je tudi priljubljeno mesto za poročne obrede. Layerjeva hiša, nekdanje bivališče slikarja Leopolda Layerja, gosti umetniške dogodke, glasbene nastope in izobraževanja. Grad Khislstein, s pestro zgodovino in številnimi preobrazbami, gosti Gorenjski muzej in Letno gledališče Khislstein. Stolp Škrlovec, ki je nekoč služil kot obrambni objekt med turškimi vpadi, je bil prenovljen v kulturni center. Spodnje nadstropje gosti prireditve in kulturne dejavnosti, medtem ko se v zgornjem nadstropju nahaja Galerija Janeza Puharja.

Ustanove, poimenovane po Francetu Prešernu

Prešernovo gledališče, ustanovljeno leta 1902, v svoji zgodovinski stavbi ponuja umetniški repertoar in izobraževalne programe. V Pavšlarjevi hiši se nahaja Galerija Prešernovih nagrajencev, ki razstavlja dela prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Prešernova hiša, kjer se je rodil France Prešeren, je zdaj muzej, posvečen njegovemu življenju.

Parki

V Prešernovem gaju se nahajajo spominski elementi, vključno z nagrobnim spomenikom Francetu Prešernu, in botanična posebnost, prešernova vrtnica.

Vojna dediščina

 
Vhod v podzemni rov.

Rovi pod starim Kranjem predstavljajo podzemno mrežo, ki je bila zgrajena med 2. svetovno vojno kot zaklonišče.

Izobraževalne ustanove

 
Slovenski trg z Gimnazijo Kranj.
Osnovne šole Srednje splošne in strokovne šole ter višje strokovne šole Visoke šole in fakultete Ostalo
Osnovna šola Orehek s podružnico Mavčiče Gimnazija Kranj Fakulteta za organizacijske vede Glasbena šola Kranj
Osnovna šola Simona Jenka Kranj, s podružnicama Trstenik in Goriče Gimnazija Franceta Prešerna Fakulteta za državne in evropske študije Ljudska univerza Kranj
Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj Šolski center Kranj (srednje in višje strokovno izobraževanje) Evropska pravna fakulteta
Osnovna šola Predoslje Kranj B&B (srednje in višje strokovno izobraževanje) Visoka šola za gradbeno inženirstvo Kranj
Osnovna šola Stražišče Kranj, s podružnicami Žabnica, Besnica in Podblica EDC – zavod za strokovno izobraževanje, Kranj (srednje in višje strokovno izobraževanje) Visoka šola za trajnostni razvoj
Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, s podružnico Kokrica B&B (visoko strokovno izobraževanje)
Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj
Osnovna šola Matije Čopa Kranj
Osnovna šola Helene Puhar  (šola s prilagojenim programom)
Osnovna šola Janeza Puharja Kranj – Center, s podružnico Primskovo

Športni objekti in društva

 
Smučarska skakalnica.

V Kranju je 167 športnih in rekreacijskih objektov, med katerimi so pokrit olimpijski bazen, skakalnica K100 ter atletski in nogometni stadion. V mestu deluje tudi več kot 200 športnih društev.

Transport

 
Električni minibus Kranvaj.

Za mestni avtobusni promet v Kranju skrbi podjetje Arriva.[9] Za starejše in gibalno ovirane je na voljo brezplačni prevoz z električnim minibusom, imenovanim Kranvaj.[10]

Znane osebnosti

Več informacij: Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj

Politika Mestne občine Kranj

Župani Kranja

  • Matjaž Rakovec 2018–
  • Boštjan Trilar 2014–2018
  • Mohor Bogataj 2010–2014
  • Damijan Perne 2006–2010
  • Mohor Bogataj 1998–2006
  • Vitomir Gros 1990–1998
  • Ivan Torkar 1986–1990
  • Ivan Cvar 1982–1986
  • Stane Božič 1978–1982
  • Tone Volčič 1974–1978
  • Slavko Zalokar 1967–1974
  • Martin Košir 1963–1967
  • Jože Mihelič 1961–1963
  • Ivo Šefic 1961–1961
  • Franc Puhar 1958–1961
  • Vinko Hafner 1953–1958
  • Beznik 1952–1953
  • Andrej Brovč 1948–1952
  • Mara Ogrizek 1947–1948
  • Marjan Brilly 1947–1947
  • Rudolf Hlebš 1945–1947
  • Frideric Mörth 1943–1945
  • Kurt Decker 1942–1943
  • Herbert Markgraf 1941–1942
  • Karol Česen 1936–1941
  • Josip Tajnik 1936–1936
  • Ciril Pirc 1921–1936
  • Ferdinand Polak 1911–1921
  • Karel Šavnik 1874–1911
  • Leopold Jugovic 1872–1874
  • Sebastjan Šavnik 1869–1872
  • Matej Pirc 1866–1869
  • Sebastjan Šavnik 1865–1866
  • Konrad Lokar 1861–1865
  • Jakob Jalen 1857–1861
  • Konrad Lokar 1850–1857
  • Natalis Pagliaruzzi 1797–1832

Častni meščani

Naziv častni meščan ali občan se najpogosteje podeli za izjemne dosežke v gospodarstvu, znanosti, umetnosti, kulturi, športu in humanitarnih ali drugih dejavnostih, ki pomembno prispevajo k razvoju in ugledu mesta doma in v tujini. Podeli ga Mestni svet Mestne občine Kranj.[11]

  • 2022: Matevž Fabijan
  • 2021: Franc Hvasti
  • 2020: Anton Rešek
  • 2019: Marija in Andrej Štremfelj
  • 2018: Andrej Babič †
  • 2017: Milivoj Veličković Perat
  • 2017: Dušan Petrač †
  • 2016: Drago Štefe
  • 2015: Peter Vencelj †
  • 2014: Vincenc Draksler †
  • 2013: France Pibernik †
  • 2012: Janez Peklenik †
  • 2011: Vladimir Ravnik †
  • 2009: Tatjana Dolenc Veličković
  • 2008: Lučka Kajfež Bogataj
  • 2008 (posthumno): Marko Aljančič †
  • 2007 (posthumno): Nace Šumi †
  • 2006: Boris Paternu †
  • 2005: Miha Pogačnik
  • 2005 (posthumno): Nikolaj Bevk †
  • 2004: Janez Marenčič †
  • 2004 (posthumno): Rudi Šeligo †
  • 2003: Ljubo Sirc †
  • 2003 (posthumno): Nejc Zaplotnik †
  • 1990: Tomo Česen

Pobratena in prijateljska mesta

Pobratena mesta

Prijateljska mesta

Kritike in kontroverze

Avtobusna postaja Kranj

Kranj ima začasno avtobusno postajo od leta 1971. Potniki nimajo zaprte čakalnice, javno stranišče uporabljajo v pekarni. Obljube o gradnji nove postaje se niso uresničile.[12][13]

Mestna knjižnica Kranj

Selitev knjižničnih oddelkov v Globus

Projekt Mestne knjižnice Kranj je bil v medijih pogosto navajan kot eden izmed glavnih razlogov za zadolževanje občine. Investicija se je podražila zaradi povečanja kupnine prodajalcem (IC Dom, Globus trgovina in Primorje), nakupa nove opreme in vgradnje sodobnih tehničnih rešitev. Zaradi zapletov z dobavo je bil prekinjen prvi javni razpis za opremo knjigomatov. Knjižnica do načrtovanega odprtja ni imela vse predvidene opreme, ker zakonski postopki niso dopuščali nabave določenih izdelkov.[8]

Zapleti pri imenovanju nove direktorice

Leta 2020 je potekel mandat prejšnji direktorici Bredi Karun, ki se ni več potegovala za nov mandat. Na septembrski razpis so se prijavili štirje kandidati. Svet zavoda in strokovni svet sta izbrala Majo Vunšek, pomočnico Karunove, ki sta jo zaradio pomanjkanja vodstvenih izkušenj nato zavrnila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter mestni svet.[14][15] Na ponovljenem glasovanju je mestni svet Vunškovo podprl.[16]

Obnova kompleksa Khislstein

Obnova se je podražila, izvajalec del Vegrad je šel v stečaj, njegove napake je odkril kasnejši izvajalec NGD. Glavni krivci za porast stroškov so bili dodatna restavratorska in sanacijska dela ter arheološka izkopavanja, sprememba gradbenega dovoljenja, posledice zime in poglobitev orkestrske jame.[8]

Peticija proti gradnji v kanjonu Kokre

 
Kanjon reke Kokre.

Civilna iniciativa Varuhi kanjona Kokre je na spletni strani peticija.online objavila peticijo proti načrtu občine, da bi v kanjonu reke Kokre med drugim omogočila organiziranje prireditev ter postavitev 2,2 metrskih ograj, objektov za večnamenske dejavnosti, gostinskih obratov, mobilnih objektov za namene plaže in šotorišč. Predlagala je ureditev območja, namenjeno obiskovalcem, ki jih zanima gibanje v naravnem okolju.[17] 25. januarja 2021 je iniciativa svoje podpisnike obvestila, da je imela tri dni prej sestanek s predstavniki občine, na katerem so se med drugim dogovorili, da v kanjonu ne bo množičnih športnih dejavnosti in kurjenja ognja ter da bo uporaba zvočnih naprav možna samo na območju pred vhodom v rove.[18] Na tem sestanku je sodelovala tudi Krajevna skupnost Center. 27. januarja so kranjski mestni svetniki te sklepe potrdili.[19] Članica iniciative Beti Valič je za Dnevnik dejala, da sebe uvršča v skupino rednih uporabnikov, ki si prizadevajo, da bi kanjon Kokre ostal čim bolj nedotaknjen. Omenila je še dve skupini Kranjčanov: take, ki kanjon uporabljajo za deponijo in take, ki bi v kanjonu Kokre potržili vse, kar bi lahko njim ali mestu prineslo kakšen evro. Razložila je, da je treba mesto zaščititi pred kanjonom in obratno ter da kanjon ne potrebuje dodatne vsebine.[20]

Požar v Majdičevem mlinu

26. septembra 2022 je pogorel Majdičev mlin, zaščiten kot kulturni spomenik. Po ugotovitvi policijske preiskave naj bi bil kriv eden od brezdomcev.[21][22]

Praznjenje mestnega jedra

 
Kip Lojzeta Dolinarja na Slovenskem trgu. Na desni je nekdanja veleblagovnica Globus.

Mestno središče se sooča s praznimi lokali in neuspešnimi prizadevanji, da bi se tam ohranilo trgovine.[23][24] Občina si želi podjetnike zadržati tudi s subvencioniranjem najemnin za prostore.[25] Leta 2021 je tam nehala delovati poštna poslovalnica kljub nezadovoljstvu domačinov in občinskega vodstva.[26] V njenih nekdanjih prostorih zdaj deluje coworking skupnost Kranjska Kovačnica.[27] Občina se je s Pošto Slovenije dogovorila za odprtje pogodbenega prevzemnega mesta v Turistično informacijskem centru na Glavnem trgu.[28]

Mladi se ne zanimajo za tamkajšnja neprofitna stanovanja. Lastniki zaradi slabih možnosti za najem poslovne prostore predelujejo v stanovanjske, v katerih se drenjajo tuji napoteni delavci. Večja stanovanja se drobijo v manjša. Stanovanjski fond se deli na luksuzna stanovanja in tista za šibkeši sloj, za srednji sloj ni ponudbe. Občina težko vpliva na neprimerne zasebne naložbe lastnikov nepremičnin.[29]

Nekdanja veleblagovnica Globus arhitekta Edvarda Ravnikarja kljub prisotnosti knjižnice in nekaj lokalov ni napolnjena do konca in daje vtis zapuščenosti in zanemarjenosti. Občina ni imela dovolj denarja, da bi vanjo vselila medgeneracijski center, glasbeno šolo in koncertno dvorano.[30]

Sloves Kranja kot prestolnice uživalcev drog

Kranj je zaradi razširjenosti uporabe mamil dobil vzdevek Kransterdam.[31][32]

Vključevanje priseljencev

Med letoma 2018 in 2022 je bilo na kranjski upravni enoti največ vlog za dovoljenje za prebivanje izdanih za državljane Kosova, BiH in Srbije.[33]

Leto 2023

Leta 2023 je kranjska občina izrazila svoje nasprotovanje predlogu novele zakona o tujcih, ki je prinašal omilitev pogojev priseljevanja tujcev, saj da ji država ne pomaga pri težavah, ki ji jih priseljevanje tujcev prinaša v zdravstvu, šolstvu in sociali. Župan Matjaž Rakovec je povedal, da so vladi in pristojnemu ministrstvu poslali več predlogov za bolj zahtevne pogoje priseljevanja tujcev, med njimi bolj ostre pogoje glede časa bivanja v Sloveniji za izpolnitev pogojev za združitev družine in osnovnega znanja slovenskega jezika ter pripravljalnice z učenjem slovenskega jezika v osnovnih šolah za lažjo vključitev otrok v redne ure pouka. Rakovec je med problemi navedel zlorabo socialne pomoči s strani fiktivno prijavljenih družin, dejansko živečih v drugi državi EU, ter prijavo začasnega bivališča s strani neobičajno velikega števila tujih oseb na enem naslovu. T.i. socialni turizem je označil za dejstvo, ki si ga niso izmislili skrajneži za podžiganje nestrpnosti. Sebe je označil za nepravo tarčo gneva domačinov, ki bi moral biti usmerjen v državo.[34][35][36] Novica Mihajlović, novinar Dela, je med pogovorom z domačini opazil, da je njihov gnev enotno usmerjen proti albanskih priseljencem.[37]

Leo 2022

Župan Rakovec je bil zaradi fotografiranja pred albansko zastavo tarča kritik desnih medijev. Leta 2022 je pojasnil, da je fotografija nastala leta oktobra 2018, ko se je odzval povabilu albanske skupnosti na srečanje, tako kot je to storil v primeru makedonske, srbske in črnogorske skupnosti ali slovenskega društva. Opozoril je, da so mediji, ki ga napadajo, prikrojili fotografijo tako, da se ne vidi, da so bile na srečanju z albansko skupnostjo prisotne tudi slovenske in makedonske zastave.[38][39][40]

Leto 2020

Leta 2020 je župan Rakovec omenil primer, ko je bilo v eni garsonjeri prijavljenih 150 ljudi. OŠ Jakoba Aljaža Kranj je morala med pandemijo covida-19 poslati navodila o zaprtju šole v času karantene tudi v albanščini, kar je zmotilo druge starše. Občina je pojasnila, da so to morali storiti, če so želeli, da upoštevajo navodila in zaščitijo zdravje drugih. Na občini so o splošnih razmerah dejali, da se otroci hitreje naučijo slovenščino, kot njihovi starši, ki se zato na svoje otroke zanašajo pri obisku zdravstvene ustanove.[41][39][42][43]

Zbiranje podpisov na Gimnaziji Franceta Prešerna proti namestitvi mladoletnih migrantov

Leta 2016 so med evropsko begunsko krizo na Gimanziji Franceta Prešerna zbirali podpise profesorjev proti namestitvo mladoletnih v dijaški dom.[44] Na negativno publiciteto se je odzval Franc Rozman, ravnatelj Gimnazije Kranj, ki je poudaril, da gre za dve različni gimnaziji.[45]

Galerija

  •  
    Skala pod mestom.
  •  
    Most čez Kokro.
  •  
    Glavni trg s cerkvijo sv. Kancijana.
  •  
    Vodnjak Janeza Nepomuka ob cerkvi sv. Kancijana in tovarišev.
  •  
    Prešernov gaj.
  •  
    Grad Khislstein.
  •  
    Glavna avtobusna postaja. Na desni je zdaj že nekdanji Gorenjski tisk, katerega prostore je zasedla drogerija.
  •  
    Železniška postaja.
  •  
    Nakupovalno središče na Savskem otoku (nekdanja lokacija Gorenjskega sejma).
  •  
    Sončni zahod.

Viri

Knjige

  • Žontar, Josip (1939). Zgodovina mesta Kranja. Muzejsko društvo za Slovenijo.
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Spletna stran MOK

Sklici

  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. ↑ »O Upravni enoti Kranj«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  3. ↑ »Kratka predstavitev Kranj«. kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  4. ↑ Število prebivalcev v Kranju leta 2020 (Gostota naseljenosti in indeks feminitete, naselja, Slovenija, letno), SURS. Kranj (2020): 37.941, Celje (2020): 37.872 prebivalcev
  5. ↑ 5,0 5,1 Žitnik Serafin, Janja (28. julij 2009). Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in njen vpliv na Slovensko vojsko. Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612541460. PDF na spletu. Pridobljeno 17. oktobra 2023
  6. ↑ 6,0 6,1 Mrkun, Pavla (2017). OTROCI PRISELJENCI V VRTCIH V KRANJU : Diplomska naloga. Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. PDF na spletu. Pridobljeno 18. oktobra 2023
  7. ↑ »Od dnevne sobe mesta do hiše razgledov«. zurnal24.si. 22. junij 2021. Pridobljeno 17. oktobra 2023.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 ŠTEFE, Manca, 2013, Težave revitalizacije mestnih središč : primer mesta Kranja [na spletu]. Diplomsko delo. Fakulteta za družbene vede. Ljubljana : Univerza v Ljubljani. [Dostopano 18 oktober 2023]
  9. ↑ »Mestni promet Kranj«. Arriva Slovenija. Pridobljeno 17. oktobra 2023.
  10. ↑ »Kranvaj. Brezplačni prevoz na klic«. kranj.si. Pridobljeno 17. oktobra 2023.
  11. ↑ »Častni meščani«. kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  12. ↑ »Bo Kranj le dobil sodobno avtobusno postajo?«. zurnal24.si. 10. november 2022. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  13. ↑ Stanovnik, Vilma (9. november 2020). »Avtobusna postaja je daleč za časom«. gorenjskiglas.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  14. ↑ Hanc, Marjana (15. oktober 2020). »Odrekli soglasje Maji Vunšek«. zurnal24.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  15. ↑ »Nov razpis za direktorja knjižnice«. zurnal24.si. 13. november 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  16. ↑ Šubic, Simon (6. februar 2021). »Maja Vunšek nova direktorica knjižnice«. gorenjskiglas.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  17. ↑ Civilna iniciativa: Varuhi kanjona Kokre. »Zaščita kanjona Kokre (Kranj)«. Peticija.online. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  18. ↑ Civilna iniciativa: Varuhi kanjona Kokre (25. januar 2021). »Kanjon reke Kokre - peticija uspešno končana!!!«. Peticija.online. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  19. ↑ Šubic, Simon (29. januar 2021). »V kanjonu Kokre ne bo žarov«. gorenjskiglas.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  20. ↑ Mlakar, Petra (10. marec 2021). »Mesto je treba zaščititi pred kanjonom in kanjon pred mestom«. Dnevnik. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  21. ↑ Šubic, Simon (27. september 2022). »Ponoči zgorel Majdičev mlin v Kranju«. gorenjskiglas.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  22. ↑ »Preiskava požara: Majdičev mlin pogorel zaradi malomarnosti«. Dnevnik. 27. marec 2023. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  23. ↑ Hanc, Marjana (23. november 2012). »Kranjčani niso za zapiranje ulic«. old.delo.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  24. ↑ Šubic, Miran (15. april 2016). »Kranjski trgovci in gostinci ustanavljajo ceh«. Dnevnik. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  25. ↑ Mlakar, Petra (14. marec 2020). »Subvencije za najemnine v starem Kranju«. Dnevnik. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  26. ↑ Mlakar, Petra (12. november 2021). "V starem mestnem jedru Kranja ni več poštne poslovalnice". Dnevnik. str. 7. ISSN 1318-0320. Pridobljeno 18. oktobra 2023
  27. ↑ Mlakar, Petra (13. februar 2020). »Kranjska Kovačnica se bo selila v prostore pošte«. Dnevnik. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  28. ↑ »Aprila se odpira prevzemno mesto poštnih pošiljk v starem mestnem jedru«. kranj.si. 23. marec 2022. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  29. ↑ »Kranj: le na papirju v starem mestnem jedru živi 1515 ljudi«. zurnal24.si. 16. december 2021. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  30. ↑ Šubic, Miran (7. november 2017). »Kranjski Globus: rjasta lepotica naprodaj!«. Dnevnik. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  31. ↑ Šubic, Miran (23. oktober 2012). »"Kransterdam" širi sloves v vaško okolje«. Dnevnik. Pridobljeno 17. oktobra 2023.
  32. ↑ »'Neuničljivi Kransterdam'«. 24ur.com. 18. november 2006. Pridobljeno 17. oktobra 2023.
  33. ↑ Jereb, Tina (22. februar 2023). "V Kranju proti rahljanju pogojev za priseljevanje". Dnevnik. str. 7. ISSN 1318-0320. Pridobljeno 18. oktobra 2023
  34. ↑ Šubic, Simon (28. februar 2023). »V Kranju proti omilitvi pogojev za tujce«. gorenjskiglas.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  35. ↑ Mihajlović, Novica (11. marec 2023). »Ker pacient ne zna slovensko, se zdravnik uči albansko«. delo.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  36. ↑ »Rahljanje pogojev ni prava pot, potrebne so sistemske rešitve«. zurnal24.si. 20. februar 2023. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  37. ↑ Mihajlović, Novica (11. marec 2023). »Nekoč prekleti čefurji, danes prekleti Šiptarji«. delo.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  38. ↑ Glücks, Nenad (25. oktober 2020). »V Kranju zaradi Kosovcev bijejo plat zvona«. Revija Reporter. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  39. ↑ 39,0 39,1 Šokić, Ivan (20. marec 2020). »Prvi uradni jezik na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju albanščina«. nova24tv.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  40. ↑ Rakovec, Matjaž (24. avgust 2022). »Zakaj sem na sliki z albansko zastavo?«. kranj.si. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  41. ↑ »Občine ne zmorejo več«. zurnal24.si. 29. september 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  42. ↑ »Pojasnilo Mestne občine Kranj o pošiljanju obvestila o koronavirusu staršem šol v albanskem jeziku«. kranj.si. 20. marec 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  43. ↑ »Zakaj so starši nekaterih kranjskih šol prejeli navodila v albanskem jeziku · Mestna občina Kranj«. kranj.si. 23. marec 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  44. ↑ Ivelja, Ranka; Šubic, Miran (26. februar 2016). »Skrivalnice na kranjski Prešernovi gimnaziji«. Dnevnik. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
  45. ↑ Rozman, Franc (26. februar 2016). »Gimnazija Kranj ni enako Gimnazija Franceta Prešerna«. Dnevnik. Pridobljeno 18. oktobra 2023.

Zunanje povezave

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kranj.
 
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Kranj
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kranj&oldid=6109900«